Alergija na mleko in laktozna intoleranca

Alergija na mleko in laktozna intoleranca

Poznamo dve vrsti preobčutljivosti na določeno živilo:
1. Alergija
2. Nealergijska preobčutljivost oz. intoleranca

Pri alergiji gre za prekomeren odziv imunskega sistema na določeno beljakovino v hrani. Telo jo napačno prepozna kot nevaren tujek, zato sproži nastanek protiteles proti njej, to pa vodi v pojav značilne alergijske reakcije. Pri intoleranci pa simptomi niso posledica delovanja imunskega sistema, temveč vzrok za težave leži nekje drugje. Ker imata alergija in intoleranca lahko zelo podobne simptome, ju marsikdaj zamenjujemo.
Ena najpogostejših preobčutljivosti je preobčutljivost na mleko in mlečne izdelke. Ločimo alergijo na mleko in laktozno intoleranco.

Alergija na mleko

Ko govorimo o alergiji na mleko, imamo ponavadi v mislih kravje mleko. Največkrat se razvije že pri majhnih otrocih (običajno v prvem letu življenja), a v večini primerov v nekaj letih izzveni. Pri starostnikih se tveganje za njen pojav ponovno poveča.
Pri bolniku se po zaužitju kravjega mleka lahko pojavijo bolečine in krči v trebuhu, slabost in bruhanje, driska, izpuščaji na koži, srbečica in rdečica kože, otekanje ustnic, jezika, neba, žrela ali grla ter oteženo dihanje. Simptomi lahko nastanejo takoj po zaužitvi, včasih pa tudi šele več ur kasneje. V večini primerov so sicer blagi, a so možne tudi težje alergijske reakcije, npr. močno zoženje dihalnih poti ali anafilaktični šok. Pri dojenčkih lahko opazimo tudi slabo pridobivanje na telesni teži in pogost jok.
Glavni alergeni (=snovi, ki povzročijo alergijo) v kravjem mleku spadajo v skupino kazeinov in sirotkinih beljakovin (laktalbumin, laktoglobulin, goveji albumin). Beljakovine v mleku nekaterih drugih sesalcev (kozje, ovčje mleko) so strukturno zelo podobne, zato jih telo lahko prepozna kot kravje, kar povzroči enake simptome kot pri zaužitju kravjega mleka.
Osebe z alergijo na kravje mleko se morajo alergenom izogibati in kravje mleko nadomestiti s sojinim, riževim, mandljevim ali drugim podobnim mlekom. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi alergenom, skritim v hrani, v kateri jih ne pričakujemo. V postopkih predelave živil slednjim namreč velikokrat dodajajo tudi mleko ali njegove sestavine. Mlečne beljakovine tako lahko najdemo v nekaterih mesnih izdelkih (npr. paštetah, hrenovkah, salamah, klobasah), kruhu, omakah in drugih pripravljenih jedeh, zato pred nakupom vedno dobro preberite deklaracijo.
Diagnozo alergije na mleko lahko postavimo z merjenjem protiteles proti mlečnim beljakovinam v krvi. Test lahko opravite tudi sami doma.
Po ugotovitvi alergije se je sprva potrebno strogo izogibati mleku in vsem živilom, ki ga vsebujejo. Pri majhnih otrocih, ki smo jih do odkritja alergije hranili z mlečnimi formulami, lahko slednje zamenjamo s t.i. ekstenzivnimi hidrolizati, v katerih so mlečne beljakovine že razgrajene na manjše delce, ki alergije ne povzročajo. Pri majhnem deležu otrok, ki ne prenesejo niti ekstenzivnega hidrolizata, pa lahko uporabimo posebne aminokislinske formule. Marsikdaj lahko po določenem času bolnik manjšo količino mleka prenese brez težav ali pa alergija celo popolnoma izzveni – to je še posebej pogosto pri tistih, ki se jim alergija pojavi v zgodnjem otroštvu.

Laktozna intoleranca

Laktozna intoleranca v nasprotju z alergijo na mleko ni povezana z delovanjem imunskega sistema in nastankom protiteles proti mlečnim beljakovinam. Gre za pomanjkanje laktaze - encima, ki v prebavilih zdravega človeka razgrajuje laktozo (mlečni sladkor) na manjše molekule, ki se lahko nato prek črevesne stene absorbirajo v kri. Pri bolnikih z laktozno intoleranco nerazgrajena laktoza zastaja v črevesju, kjer nase veže vodo, zato postane blato mehkejše - pojavi se driska. Poleg tega začnejo neprebavljeno laktozo deloma razgrajevati črevesne bakterije, pri čemer nastajajo plini, kar bolnik občuti kot napihnjenost in napenjanje. Večja količina laktoze v črevesju povzroči večjo tvorbo plinov in močnejšo drisko. Izraženost težav pa je odvisna tudi od tega, kako izrazito je pomanjkanje laktaze. Nekateri imajo težave že pri manjši količini zaužitega mleka, medtem ko lahko drugi brez težav popijejo kozarec mleka ali pojejo kos sira, skute ali čokolade.
Simptomi se lahko pojavijo šele več ur po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov, zato bolniki včasih ne opazijo povezave med svojimi težavami in uživanjem mleka.
Laktozna intoleranca je lahko prirojena ali pa se razvije kasneje v življenju. Aktivnost laktaze je pri vseh ljudeh največja ob rojstvu, nato pa se začne postopoma zniževati (a ne pri vseh enako hitro). Pri petdesetem letu starosti je zmanjšano delovanje encima prisotno že pri 75% ljudi. Kravje mleko se po sestavi sicer precej razlikuje od materinega, zato dojenčki z alergijo na kravje mleko nimajo težav pri uživanju materinega mleka. Pri laktozni intoleranci pa žal ni tako, saj se laktoza nahaja tako v kravjem kot v materinem mleku.
Laktozno intoleranco lahko dokažemo z vodikovim dihalnim testom. Pri tej preiskavi oseba zaužije napitek, ki vsebuje določeno količino laktoze, nato pa začnemo meriti koncentracijo nekaterih plinov v izdihanem zraku. Pri bolniku z laktozno intoleranco med bakterijsko razgradnjo laktoze v črevesju namreč nastajajo določeni plini, ki se deloma prenesejo tudi v pljuča in izločijo z dihanjem. Če torej pride do značilnega porasta teh plinov v izdihanem zraku, lahko sklepamo, da ima bolnik laktozno intoleranco.

Bolezen lahko obvladujemo na tri načine:

  1.  S prenehanjem uživanja mleka in mlečnih izdelkov.
  2.  Z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov brez laktoze - tem že med procesom proizvodnje dodajo encim laktazo, ki laktozo razgradi.
  3. Z uživanjem encima laktaze v obliki tablet, kapsul ali kapljic, ki jih zaužijemo ob obroku, ki vsebuje laktozo.

Kaja Mohorko, dr. med.

Deli na družbenih omrežjih
© Prvalekarna. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Prvalekarna poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Prvalekarna
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.