Analna srbečica

Analna srbečica največkrat prizadane ljudi med 40. in 60. letom starosti, pogosteje moške. Lahko je začasna ali dolgotrajna, pogosto je povezana z rdečino, pekočim občutkom ali bolečino, povzroči pa lahko tudi hudo nelagodje in občutke sramu. Možnih vzrokov je veliko in natančna diagnoza je pomembna za pravilno zdravljenje. S pomočjo ustreznih ukrepov v večini primerov težave popolnoma izginejo.

Vzroki so lahko številni:

• paraziti (npr. podančice in druge gliste, garje, uši, bolhe);
• glivice (npr. lišaji);
• bakterije (npr. streptokokne okužbe);
• virusi (npr. virus herpes simplex, analne bradavice zaradi okužbe s HPV);
• spolno prenosljive bolezni;
• hemoroidi;
• alergijska reakcija;
• proktitis (vnetje rektalne sluznice);
• dermatitis (vnetje kože okoli anusa);
• rak anusa ali črevesja (v tem primeru srbečico pogosto spremljajo krvavitev iz danke, bolečina, spremembe v odvajanju blata ali tipna zatrdlina);
• nezadostna higiena;
• prekomerna higiena (uniči naravno zaščitno pregrado na površini kože in kožo poškoduje);
• odišavljen ali obarvan toaletni papir;
• odišavljena mila, losjoni in kreme;
• draženje zaradi nenehne prisotnosti vlage v anusu, ki se pojavlja pri bolnikih s pogostimi driskami, fekalno inkontinenco ali prekomernim potenjem;
• vlaga tudi povečuje možnost za nastanek analnih okužb;
• zdravljenje z antibiotiki, ki lahko povzročijo prekomeren razrast glivic;
• analna fistula - droben kanal med črevesjem in površino kože okoli anusa, ki včasih nastane kot posledica nekaterih bolezni (npr. Crohnove bolezni);
• skozi fistulo lahko blato prehaja na kožo analnega območja ter jo tako draži;
• analna fisura (razpoka v analni sluznici);
• nenormalno delovanje sfinktra (mišice, ki nadzira odpiranje in zapiranje anusa; če ne deluje pravilno, lahko pride do uhajanja blata, ki draži kožo okoli anusa);
• dolgotrajna driska;
• dolgotrajno zaprtje;
• poškodbe analnega predela (npr. kot posledica vstavljanja predmetov v anus);
• nekatere kožne bolezni (npr. luskavica, kontaktni dermatitis, lichen skleroza in atopijski dermatitis);
• nekatera druga bolezenska stanja (npr. diabetes, ledvična odpoved, anemija zaradi pomanjkanja železa, prekomerno delovanje ščitnice (hipertiroza), bolezni jeter (npr. obstruktivna zlatenica), levkemije, limfomi in motnje v delovanju živčevja);
• stres, anksioznost;
• uživanje nekaterih vrst hrane in pijače;
• jemanje nekaterih zdravil.

Na pojav analne srbečice lahko torej vplivajo mnogi znani in dobro raziskani dejavniki, kljub temu pa vzroka ne odkrijemo vedno.
Intenzivnost srbečice in izraženost vnetja sta odvisni tudi od prisotnosti vlage in morebitnega praskanja. Že minimalno draženje kože lahko namreč sproži začetek srbečice, posledično praskanje pa kožo poškoduje, kar srbečico še poslabša. Praskanje torej povzroči potrebo po še več praskanja. Prav tako lahko zaradi ponavljajoče se poškodbe ali dolgotrajnega praskanja pride do kronične aktivnosti živčnih vlaken v koži, kar povzroča nadaljevanje simptomov tudi potem, ko je prvotni vzrok srbečice odpravljen.

Kdaj k zdravniku?

Večina primerov ne zahteva zdravniške oskrbe. Pregled svetujemo, če je srbenje hudo ali dolgotrajno, če ima vaš spolni partner enake simptome, če opažate znake okužbe analnega območja, če opazite kri, izpuščaj, oteklino, zatrdlino ali spremembo v odvajanju blata ali če ne morete ugotoviti, kaj povzroča vztrajno srbečico.

Kadar vzrok srbečice ni jasen, vas lahko osebni zdravnik napoti k specialistu za zdravljenje bolezni zadnjika in danke (proktologu), specialistu za kožne bolezni (dermatologu) ali specialistu za zdravljenje bolezni prebavil (gastroenterologu). Diagnoza temelji na vaših trenutnih simptomih, preteklih boleznih, osebnih navadah in fizičnem pregledu. Slednji mora vključevati tudi temeljit pregled kože okoli anusa, kjer lahko odkrijemo razpoke, pordelost ali odebelitev kože zaradi ponavljajočega se praskanja ali drugačnega draženja. Zdravnik bo opravil tudi rektalni pregled, pri katerem bo skozi anus v danko vstavil prst - na ta način je mogoče otipati tumorje, hemoroide, analne razpoke in druge spremembe, ki so lahko vzrok za pojav srbečice. Za podrobnejši pregled danke lahko skozi anus vanjo vstavimo tudi kratko cev s pritrjeno kamero, s katero območje pregledamo tudi vizualno. Napravo imenujemo proktoskop, postopek pa proktoskopija. Podobna preiskava je tudi kolonoskopija, pri kateri pa cevko potisnemo globlje in si tako prikažemo tudi preostanek spodnjega prebavnega trakta. Med proktoskopijo ali kolonoskopijo lahko opravimo tudi biopsijo, pri kateri odščipnemo košček tkiva, ki ga nato kasneje pregledamo pod mikroskopom.
Če obstaja sum na okužbo, se lahko svetuje odvzem kožnega brisa ter testiranje blata na prisotnost parazitov, bakterij, virusov ali gliv. Bolniki pogosto potrebujejo tudi krvne preiskave. Vendar pa v nekaterih primerih vzroka za srbečico kljub vsem prizadevanjem ni mogoče določiti.

Ukrepi in zdravljenje

Zdravljenje ni vedno lahko, saj v veliko primerih za pojav srbečice ni jasnega vzroka. Zelo pomembno je vzdrževanje dobre higiene. Analno odprtino umivajte redno (zjutraj, pred spanjem in po vsakem iztrebljanju), vendar to počnite nežno in brez drgnjenja, da ne povzročite dodatnega draženja. Namesto grobega toaletnega papirja za brisanje zadnjika uporabljajte mehke vlažilne robčke, npr. tiste, namenjene dojenčkom.

Temeljito sušenje je prav tako zelo pomembno. Zadnjik dobro osušite po vsaki kopeli ali prhanju, saj je prisotnost vlage eden izmed najpogostejših vzrokov za analno srbečico. Pazite pa, da kože ne brišete z brisačo, saj jo tako le še dodatno razdražite. Namesto tega pustite, da se posuši na zraku, ali pa uporabite sušilec za lase, nastavljen na najmanjšo intenzivnost. Če želite vseeno uporabiti brisačo, izberite mehko, izdelano iz bombaža. V lekarnah so brez recepta na voljo tudi različni izdelki, ki po nanosu absorbirajo vlago in tako ohranjajo kožo suho, podoben učinek pa lahko dosežete tudi, če na zadnjično odprtino položite kos vate.
Pomembno je tudi, da ne nosite oprijetega spodnjega perila, saj močneje zadržuje vlago. Narejeno naj bo iz bombaža in ne iz sintetičnih vlaken. Prav tako se ne pozabite oprhati po telesni vadbi, saj tako z analnega območja odstranite znoj, ki lahko kožo sicer draži.
Naslednji nujen in učinkovit ukrep je prenehanje praskanja, ki kožo dodatno draži in povzroča vnetje. Ker se veliko ljudi nezavedno praska med spanjem (in morda to počnete tudi vi), poskusite na kratko pristriči nohte ali pa ponoči nosite par mehkih bombažnih rokavic. Za lajšanje neprijetne srbečice lahko na prizadeto območje položite tudi hladne obkladke.
Izogibajte se dražečim sredstvom, kot so mehurčkaste kopeli, deodoranti za intimne predele, odišavljeno milo ali kreme ter odišavljen ali obarvan toaletni papir.

Pazite tudi, da bo blato dovolj trdo, da se bo popolnoma izločilo. Mehkejše blato namreč pogosteje uhaja in draži sluznico in kožo okoli anusa.Večini ljudi koristi uživanje probiotičnih izdelkov ter povečan vnos vlaknin, ki delujejo tako, da iz blata absorbirajo vlago.
Tudi nekatere vrste hrane in pijače povezujemo z nastankom analne srbečice. Kava (z ali brez kofeina) domnevno zmanjšuje krčenje ananega sfinktra ter tako spodbuja uhajanje blata. Druga živila, ki lahko povzročajo analno srbečico, so alkohol, čaj, kokakola, energijski napitki, čokolada, citrusi, paradižnik, pivo, mlečni izdelki, oreščki, začinjene jedi in živila z visoko vsebnostjo vitamina C. Poskusite jih za nekaj tednov izločiti iz prehrane, nato pa jih začnite postopno uvajati nazaj – po enega naenkrat. Tako lahko ugotovite, ali vam katero izmed njih povzroča težave. Namesto tega lahko začnete iz prehrane odstranjevati tudi le posamezna živila in opazujete morebitne spremembe izraženosti težav. Če se simptomi izboljšajo, lahko poskusite živilo ponovno uvesti v manjši količini in tako ugotovite, če obstaja količina, ki jo vaše telo lahko prenaša brez pojava nadležnih simptomov.
Stres, tesnoba in skrbi so naslednji pogosti vzroki za srbečico kože. Če opazite, da se simptomi pojavijo, kadar ste zaskrbljeni, začnite usmerjati več pozornosti na preprečevanje ali zmanjševanje izpostavljenosti stresnim okoliščinam. Tudi uporaba določenih zdravil lahko draži občutljivo kožo okoli anusa in povzroči ali poslabša srbečico. Nekatera zdravila lahko povzročijo tudi alergijsko reakcijo ali kontaktni dermatitis. Zdravila, ki pogosteje povzročijo ali poslabšajo simptome, vsebujejo npr. olje poprove mete, lokalne anestetike, gliceril trinitrat ali lokalne kortikosteroide. Zaustavitev zdravljenja lahko ustavi tudi srbečico, vendar pa je pomembno, da nikoli ne prenehate z jemanjem predpisanih zdravil brez posveta z zdravnikom. Velikokrat je možno nadomestno zdravljenje z alternativnim zdravilom, ki učinkuje enako, a nima stranskih učinkov.

Na voljo je tudi veliko izdelkov v obliki mazil, krem, gelov ali svečk, ki lahko olajšajo srbečico. Vsebujejo različna sredstva, npr. lokalne anestetike, mentol, fenol, kafro in njihove kombinacije. Koristijo tudi pripravki s smukcem, ki absorbira vlago in tako osuši kožo, ali s cinkovim oksidom, ki na koži vzpostavi površinsko zaščitno plast in tako preprečuje stik kože z dražečimi snovmi. Pomaga lahko tudi nanos vazelina ali olivnega olja na prizadeto območje. Če kljub vsem ukrepom neprijetni simptomi vztrajajo, boste morda potrebovali močnejša zdravila, ki so na voljo le na recept. Možnosti je več, za najprimernejšo pa se bo odločil vaš zdravnik. Lokalni anestetiki npr. omrtvičijo živčne končiče in tako začasno lajšajo bolečino, pekoč občutek in srbečico. Vazokonstriktorji zožajo krvne žile, kar zmanjša pridruženo oteklino. Nekatera zdravila na površini kože vzpostavijo zaščitno plast, ki preprečuje stik razdražene kože z znojem ali blatom, s čimer zmanjšajo dodatno draženje in posledično srbečico, bolečino in pekoč občutek. Skupina zdravil, ki jih imenujemo adstringensi, pa povzroči koagulacijo beljakovin v celicah kože in analne sluznice, kar zmanjša njuno prepustnost za zunanje snovi in ju tako varuje pred draženjem. Včasih je potrebno tudi zdravljenje s kortikosteroidi, ki sicer učinkovito zmanjšujejo vnetje in lajšajo srbečico, vendar so primerni le za kratkotrajno terapijo (od nekaj dni do dveh tednov). Daljša uporaba je namreč povezana s možnostjo trajnih poškodb kože, ki lahko simptome še poslabšajo. Če je srbečica posledica določene bolezni, bo izzvenela z ustreznim zdravljenjem. V nekaterih primerih je potreben operativni poseg (npr. v primeru rakavih tvorb), nekatera stanja pa zahtevajo le zdravljenje z zdravili (če je npr. srbečica posledica okužbe, jo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki, protivirusnimi ali protiglivičnimi zdravili). Pri bolnikih, ki jim druge oblike ukrepov ne koristijo, lahko uporabimo tudi kapsaicin. Ta učinkovina izhaja iz posebne vrste pekoče paprike in je na voljo v obliki kreme ali mazila, ki ga nanesemo na prizadeto kožo. Srbečico naj bi preprečevala tako, da desenzibilizira (omrtviči) določene živčne končiče. Raziskave kažejo, da do 70% bolnikov poroča o olajšanju simptomov za obdobje do enega leta. Navedene možnosti zdravljenja pomagajo večini bolnikov. Pri tistih s hudimi in vztrajnimi simptomi, ki se ne odzivajo na druge oblike terapije, pa lahko poskusimo tudi z vbrizganjem metilenskega modrila v prizadeto območje. To barvilo povzroči uničenje živčnih končičev in tako ublaži srbečico. Za večji učinek ga je mogoče kombinirati tudi z lokalnim anestetikom. Vendar pa mnogim bolnikom po postopku na območju injiciranega mesta ostane občutek omrtvičenosti, prav tako se lahko izpostavljena koža obarva modro.

Kaja Mohorko, dr. med.

Viri:

• https://www.fascrs.org/patients/disease-condition/pruritis-ani-expanded-version
• http://www.nhs.uk/conditions/Itchybottom/Pages/Introduction.aspx
• https://www.drugs.com/cg/anal-itching.html