Celulit

Celulit pravzaprav ni nič drugega kot navadna podkožna maščoba, ki od spodaj pritiska na kožno površino in tako ustvari značilno podobo neravne pomarančaste kože. Ponavadi je najopaznejši na zadnjici in stegnih, lahko pa se pojavi tudi na prsih, nadlaktih, trebuhu ali drugih delih telesa. Gre za povsem kozmetično težavo, ki z izjemo neprivlačnega videza ne povzroča neprijetnih simptomov in ni povezana s kakršno koli okvaro tkiv. Če posamezniku ne predstavlja estetske motnje, obravnava zato ni potrebna. Pri blagih oblikah celulit postane viden šele, ko kožo stisnemo med prsti, kasneje pa ga opazimo tudi v drugih okoliščinah - sprva predvsem med stanjem in sedenjem, kasneje pa tudi med ležanjem. Na takšne napredovale oblike je najtežje vplivati, saj so povezane z obsežnimi spremembami kožnih in podkožnih struktur. Opozorimo naj še na pogosto in nepravilno zamenjavo izrazov celulit in celulitis. Pri slednjem gre za bakterijsko okužbo kože in podkožnega tkiva, ki je lahko povezana s hujšimi zapleti in zahteva zdravljenje z antibiotikom.

Dejavniki, ki vplivajo na pojav celulita

Starost. S starostjo začne žensko telo proizvajati manj hormona estrogena, kar vodi v slabše delovanje krvnega obtoka. Nezadostna cirkulacija igra pri nastanku celulita pomembno vlogo, saj povzroči pomanjkanje kisika in hranilnih snovi v različnih tkivih, s tem pa se zmanjša tudi proizvodnja novih čvrstih vezivnih vlaken, ki maščobo v koži in podkožju povezujejo s spodaj ležečimi strukturami. Vezivno tkivo torej postane ohlapno, kar maščobnim celicam omogoči premik proti kožni površini, to pa navzven opazimo kot celulit. Res je tudi, da starejša koža izgubi določeno mero prožnosti, zgornji sloj kože pa se s starostjo tanjša, zato postane podkožna maščoba še lažje vidna.
Spol. Čeprav se lahko celulit pojavi pri obeh spolih, je veliko pogostejši pri ženskah. V določenem obdobju svojega življenja jih za njim namreč trpi kar 90%. Ženske so sicer že po naravi bolj nagnjene k nastanku celulita, saj estrogen (glavni ženski spolni hormon) stimulira nastajanje maščobe, medtem ko testosteron (glavni moški spolni hormon) maščobo razgrajuje. Prav tako je vezivno tkivo pri moških drugače in čvrsteje prepleteno, zato maščobnim celicam lažje preprečuje premikanje proti površini kože. Še en razlog, zakaj je celulit pogostejši pri ženskah, je povezan z delovanjem dveh vrst adrenergičnih receptorjev v koži. To so molekule, preko katerih hormoni sprožijo svoj učinek. Spodbujanje alfa receptorjev povzroča nastajanje maščobe, spodbujanje beta receptorjev pa maščobe razgrajuje. Pri ženskah lahko v območjih, kjer je celulit pogostejši, najdemo kar devetkrat več alfa kot beta receptorjev. Prav tako imajo ženske na teh mestih tri plasti maščobe. Po drugi strani je za moške značilno sorazmerno število alfa in beta receptorjev ter le ena plast maščobe.
Čeprav je celulit pri moških na splošno redek, ga velikokrat opazimo pri tistih s pomanjkanjem testosterona ali drugih moških spolnih hormonov, npr. pri bolnikih s Klinefelterjevim sindromom, hipogonadizmom, bolnikih po kastraciji ter pri tistih, ki za zdravljenje raka prostate prejemajo ženski spolni hormon estrogen.
Hormonski dejavniki. Estrogen lahko torej igra pomembno vlogo pri nastanku celulita. Nekatere raziskave pa dokazujejo, da lahko nanj vplivajo tudi drugi hormoni, npr. inzulin, noradrenalin, ščitnični hormoni in prolaktin. Kljub temu celulita zaenkrat še ni mogoče zdraviti s hormonsko terapijo.
Genetska nagnjenost. Celulit se v nekaterih družinah pojavlja pogosteje kot v drugih. Geni določajo številne lastnosti, povezane z večjim tveganjem za razvoj celulita, npr. počasno presnovo, porazdelitev maščobe tik pod kožo, slabšo cirkulacijo ter tanjšo kožo. Tudi barva kože lahko poveča vidnost celulita, saj je ta manj opazen pri temnopoltih. Kljub temu pa genetika predstavlja le en košček sestavljanke in genetska nagnjenost še ne pomeni, da se bo celulit tudi zares razvil. Veliko drugi dejavnikov prav tako igra pomembno vlogo.
Prehrana. Neustrezna prehrana s preveliko količino nezdravih maščob in enostavnih ogljikovih hidratov, premalo vlakninami in preveč soli lahko pomembno pospeši nastanek celulita.
Telesna teža. Dejstvo je, da prekomerna telesna teža povzroča pomarančasto kožo. Povečanje števila in velikosti podkožnih maščobnih celic obremeni vezivno tkivo, ki pritiska ne vzdrži, zato začne maščoba prodirati proti kožni površini, kar nato vidimo kot celulit. Kljub temu pa ga lahko velikokrat opazimo tudi pri suhih ljudeh. Hujšanje brez ustrezne prehrane in pravilne telesne vadbe namreč celulita ne more popolnoma odpraviti.
Telesna aktivnost. Poskusite z uvedbo kombinacije aerobne vadbe in treninga z utežmi, kar bo okrepilo vezivno tkivo in koži pomagalo povrniti elastičnost, celulit pa bo postal manj opazen. Vendar pa celulita ni mogoče odstraniti z vajami, usmerjenimi le na prizadet del telesa. Takšne ciljane vaje so neučinkovite, celulit lahko zmanjšate le z znižanjem odstotka telesne maščobe in učvrstitvijo celotnega telesa.
Spodnje perilo. Perilo s tesno elastiko preko zadnjice ovira krvni obtok in tako prispeva k nastanku celulita. Eden od pomembnih preventivnih ukrepov je zato uporaba ohlapnejših spodnjih hlačk.
Drugi dejavniki. Celulit je bolj razširjen med kadilci, nosečnicami in tistimi, ki ne pijejo dovolj tekočin. Poslabša ga lahko tudi prekomerno sončenje, saj UV žarki poškodujejo kožo z razgradnjo vezivnega tkiva. Po drugi strani pa ga lahko z izdelki za samoporjavitev do neke mere prikrijemo.

Preprečevanje in odpravljanje celulita

Celulita v večini primerov ni mogoče preprečiti ali povsem odpraviti, lahko pa ga z določenimi ukrepi zmanjšamo:

• skrbite za normalno telesno težo,
• redno telovadite,
• zmanjšajte stres,
• uredite svojo prehrano, ki naj jo sestavljajo zdrava, kvalitetna in nepredelana živila,
• pijte dovolj tekočin, da ohranite ustrezno hidracijo telesa in kože,
• prenehajte kaditi,
• nosite ohlapnejše spodnje perilo,
• izogibajte se pretiranemu sončenju.

Obstaja tudi veliko drugih metod, ki obljubljajo zmanjšanje ali celo popolno odpravo celulita. A v resnici nobena izmed njih ni 100% uspešna, učinki pa so večinoma kratkotrajni, zato je terapije potrebno ponavljati. Nekatere vrste zdravljenja so tudi povsem nekoristne. V nadaljevanju opisujemo nekaj najbolj razširjenih oblik. Veliko pripomočkov lahko najdete tukaj.

Kreme proti celulitu: Kreme, ki so na voljo brez recepta, lahko vsebujejo različne kombinacije sestavin, kot so vitamini, minerali, rastlinski izvlečki in antioksidanti. Na recept so na voljo tudi proticelulitne kreme z močnejšimi učinkovinami, npr. retinoidi, kofeinom, aminofilinom ali adrenalinom. Proticelulitne kreme naj bi delovale na štiri različne načine: s spodbujanjem raztapljanja maščob, s spodbujanjem odvajanja odvečnih tekočin, s pospeševanjem cirkulacije krvi in z regulacijo prepustnosti kapilar. Nekateri po uporabi takšnih preparatov opazijo določene rezultate, vendar njihova učinkovitost največkrat ni znanstveno dokazana.
Prehranska dopolnila: Gingko biloba, navadna medena detelja, grozdna semena, bioflavinoidi, mehurjasti bračič, svetlinovo olje, ribje olje, aminokisline, rutin, kostanj, sojin lecitin in druge učinkovine lahko najdemo v pripravkih, ki naj bi spodbudili presnovo, izboljšali prekrvavitev, ščitili pred poškodbami celic, raztapljali maščobe in zavirali nastanek celulita. Tako kot za uporabo proticelulitnih krem tudi v tem primeru velja, da njihova učinkovitost v večini primerov ni podprta z znanstvenimi raziskavami. Pred jemanjem katerega koli prehranskega dopolnila se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, saj lahko pri uporabi nekaterih izmed njih pride do interakcij z drugimi prehranskimi dopolnili ali zdravili.
Proticelulitne diete: Včasih lahko zasledimo oglaševanje posebnih diet, ki naj bi z določenimi specifičnimi kombinacijami hrane zmanjševale vnetja in izboljšale prekrvavitev na prizadetih območjih, s tem pa odpravile celulit. Teh trditev doslej ni podprla nobena raziskava. Seveda lahko uživanje zdrave prehrane zmanjša zastajanje tekočine, izboljša splošno zdravje in zmanjša videz pomarančaste kože, a posebne diete, specifično namenjene prav izgubi celulita, ne obstajajo.
Obloge za telo: Številni kozmetični saloni ponujajo različne vrste oblog za telo, ki naj bi pripomogle k odpravi celulita. A tudi v tem primeru velja, da njihova učinkovitost ni dokazana.
Proticelulitna oblačila: Posebna kompresijska oblačila delujejo tako, da s pritiskanjem na določena mesta poskušajo povečati krvni in limfni pretok, kar naj bi omogočilo lažjo obnovo vezivnega tkiva in s tem vplivalo na nastajanje celulita.
Masaža in limfna drenaža: Tudi različne masažne tehnike in limfna drenaža stimulirajo krvni in limfni obtok ter tako zmanjšujejo pojav pomarančaste kože. Poleg ročne masaže je lahko koristna tudi uporaba posebne masažne naprave, ki deluje pod računalniškim nadzorom. Metodo imenujemo endermologija. Rezultati so sicer tudi v tem primeru le začasni, za ohranitev učinka pa je potrebno terapije ponavljati.
Laserska, ultrazvočna in radiofrekvenčna terapija: Tudi te terapije lahko topijo podkožno maščobo, učvrstijo vezivno tkivo, spodbujajo proizvodnjo novega vezivnega tkiva, izboljšajo tonus kože in zmanjšujejo videz pomarančaste kože. Na voljo je več možnosti, vendar pa vse zahtevajo več zaporednih terapij, kasneje pa tudi ponavljanje postopka za vzdrževanje doseženih učinkov.
Kriolipoliza: Gre za postopek, s katerim zamrznemo maščobne celice, ki nato odmrejo, razpadejo in se preko limfnega in žilnega sistema izločijo iz telesa.
Mezoterapija: To zdravljenje vključuje vbrizgavanje nekaterih učinkovin v tkivo tik pod kožo. Uporabljajo se npr. vitamini, minerali, aminokisline, rastlinski izvlečki, hormoni (npr. ščitnični hormoni), encimi (npr. kolagenaza), fosfatidilholin in ogljikov dioksid. Mezoterapija lahko razgradi maščobo in do določene mere izboljša videz celulita, a s seboj prinese tudi tveganje za nastanek oteklin, okužb, izpuščajev in drugih kožnih sprememb.
Subcizija: Pri tem preprostem kirurškem posegu pod kožo vstavimo posebno iglo, s katero prekinemo vezivno tkivo, ki površinske kožne sloje tesno povezuje z globljimi plastmi. S tem zmanjšamo pritisk maščobnih celic na površino kože in izboljšamo videz celulita.
Liposukcija: Na žalost se veliko ljudi v želji po odpravi pomarančaste kože še vedno poslužuje klasične liposukcije, ki pa je za ta namen odsvetovana. Gre za kirurški poseg, s katerim izpod kože posesamo maščobne celice, a z njim odstranjujemo predvsem globoko maščobo, ne pa celulita, ki se nahaja tik pod kožo. Čeprav je s to tehniko možno preoblikovati telo, lahko z njo videz celulita dejansko celo poslabšamo. Uveljavlja pa se novejša, manj invazivna in učinkovitejša oblika tovrstnega zdravljenja, imenovana laserska lipoliza, ki ima v primerjavi s standardno liposukcijo številne prednosti. Izvaja se v lokalni anesteziji, je manj invanzivna in povzroča manjšo izgubo krvi. Tudi trajanje samega posega in čas okrevanja sta precej krajša.

Zaključimo naj z mislijo, da lahko z nekaterimi izdelki in postopki do določene mere vplivamo na pojav celulita, a najučinkovitejši ukrepi še vedno ostajajo spremembe življenjskega sloga.

Kaja Mohorko, dr. med.

Viri: 

• ttp://www.webmd.com/beauty/cellulite-causes-and-treatments#1
• http://www.medicalnewstoday.com/articles/149465.php
• http://www.medicinenet.com/cellulite/article.htm
• http://www.emedicinehealth.com/cellulite/article_em.htm
• http://www.lmaclinic.com/cellulite