Kako lahko preprečite raka?

Ste že slišali za Evropski kodeks proti raku? Gre za 12 jasnih, razumljivih in znanstveno podprtih priporočil, s katerimi lahko močno zmanjšamo tveganje, da bomo kadarkoli v življenju zboleli za rakom. Izdala jih je Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. 

V nadaljevanju navajamo vseh 12 priporočil. Več kot jih upoštevamo, manjšemu tveganju smo izpostavljeni. Skoraj polovico vseh smrti zaradi raka bi bilo namreč mogoče preprečiti!

1. Ne kadite

Tobak je izredno pogost povzročitelj raka in je odgovoren za več milijonov smrti letno. Kemikalije v cigaretnem dimu vstopajo v krvni obtok in vplivajo na delovanje različnih organskih sistemov. Kajenje pa v nasprotju s splošnim prepričanjem ni povezano le z rakom na pljučih, temveč z vsaj 15 različnimi vrstami raka, npr. rakom ustne votline, želodca, ledvic, jeter, črevesja, trebušne slinavke, mehurja, materničnega vratu in tudi nekaterimi vrstami levkemije. Tveganje se povečuje s številom dnevno pokajenih cigaret, a še pomembnejše je število let kajenja. Če 20 let pokadite 10 cigaret na dan, ste izpostavljeni večjemu tveganju, kot če 10 let pokadite 20 cigaret na dan.

2. Ne izpostavljajte se pasivnemu kajenju

Tudi pasivno kajenje je močan dejavnik tveganja za nastanek raka, pa tudi drugih pljučnih bolezni, zato se ne zadržujte v prostorih, kjer ljudje kadijo. Tudi če prostor zračite, se škodljivi delci v zraku zadržijo še več ur! Prav tako ni smiselno omejevanje kajenja le na določen prostor v hiši ali stanovanju, saj se nevarni delci lahko širijo tudi skozi razpoke v stenah, prezračevalne kanale in celo jaške dvigal. Ker so nevidni in nimajo vonja, se njihove prisotnosti sploh ne zavedamo. Izogibajte se tudi vožnji v avtomobilih, v katerih ljudje kadijo, saj je zaradi majhnega prostora koncentracija škodljivih snovi v zraku tam še višja. Tudi če med kajenjem v avtomobilu odpremo okna, se s tem tveganju ne izognemo.

Pri pasivnem kajenju sicer nismo izpostavljeni le dimu, ki ga kadilec izdihne skozi usta, temveč tudi dimu, ki se sprošča iz tleče cigarete. Ta dim pravzaprav vsebuje še večje koncentracije kancerogenih snovi in je zato še bolj strupen, poleg tega pa vsebuje manjše delce, ki lažje prodrejo v pljuča in krvni obtok, od koder se širijo po telesu.

Tako kot ne obstaja varna količina pokajenih cigaret, tudi varno pasivno kajenje ni možno. Zaščitite se lahko le tako, da se popolnoma izogibate zaprtim prostorom, v katerih je kajenje dovoljeno.

3. Vzdržujte zdravo telesno težo

Debelost je pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka. Povezana je npr. z rakom dojk pri ženskah po menopavzi, rakom debelega črevesja in danke, rakom želodca, požiralnika, ledvic, jeter, žolčnika, trebušne slinavke, endometrija (maternice), jajčnikov, ščitnice, itd. Maščobne celice v telesu namreč nimajo le funkcije shranjevanja energije, temveč lahko s pošiljanjem različnih signalov vplivajo tudi na dogajanje v drugih organih. Raziskave kažejo, da lahko povečujejo aktivnost nekaterih rastnih faktorjev in hormonov, npr. estrogena in insulina. Višje vrednosti estrogena povezujemo s povečanim tveganjem za nastanek raka dojk, endometrija in jajčnikov, višje vrednosti insulina pa z rakom debelega črevesja, prostate, endometrija in ledvic. Maščobno tkivo proizvaja tudi določene signalne molekule, ki pospešujejo rast in delitev celic, s čimer se poveča tudi verjetnost za nastanek rakavih sprememb. Nenazadnje pa je pri ljudeh z večjim odstotkom telesne maščobe višje tudi tveganje za prisotnost kroničnega vnetja, ki je prav tako povezano z večjo verjetnostjo za razvoj rakavih bolezni.

4. Bodite telesno aktivni

Telesna aktivnost je ena od osnovnih prvin zdravega življenjskega sloga. Z redno aktivnostjo lahko vplivamo na delovanje hormonov in rastnih faktorjev, zmanjšujemo kronična vnetja, krepimo imunski sistem, zmanjšujemo telesno težo, blažimo stres in izboljšamo kvaliteto spanca. Vse to so dejavniki, ki lahko vplivajo na nastanek raka. Aktivnost pospešuje tudi črevesno peristaltiko in tako zmanjšuje čas potovanja hrane skozi prebavila, s čimer se zmanjša trajanje izpostavljenosti črevesnih celic morebitnim karcinogenom, ki jih zaužijemo s hrano. Sedeč življenjski slog je povezan z različnimi vrstami raka, npr. rakom debelega črevesja, dojk in endometrija (maternice). Najbolje je, da aerobno aktivnost kombiniramo z vajami za moč, saj le tako celostno poskrbimo za svoje telo.

5. Prehranjujte se zdravo

Upoštevajte smernice zdravega prehranjevanja. Hrana naj bo raznolika, prevladujejo naj živila rastlinskega izvora. Obroki naj bodo redni, vanje vključujte več zelenjave in sadja, omejite pa vnos sladkorja, soli in bele moke. Uporabljajte kvalitetna olja, bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami, in se izogibajte uživanju škodljivih trans maščob. Uživajte tudi čim manj rdečega mesa in predelanih mesnih izdelkov, kot so paštete, hrenovke, klobase in pripravljene mesne omake. Pijte predvsem vodo in nesladkane čaje, ne pa pijač z dodanim sladkorjem.

6. Omejite pitje alkoholnih pijač

Alkohol povečuje tveganje za nastanek raka ustne votline, žrela, grla, požiralnika, dojk, črevesja in jeter. Pri presnovi alkohola v telesu namreč nastaja škodljiv acetaldehid, ki lahko poškoduje DNK in preprečuje celičnim mehanizmom, da bi te poškodbe popravili. Alkohol poveča tudi nivo nekaterih hormonov, ki pospešujejo celično delitev, s čimer se poveča tudi tveganje za napako pri delitvi in nastanek rakave celice, ki nato z nadaljnjo delitvijo zraste v tumor. Poleg tega lahko alkohol olajša absorpcijo karcinogenov iz hrane in tobaka; tudi zato je kombinacija alkohola in kajenja tako zelo škodljiva. Zaenkrat sicer še ni znano, ali se tveganje za nastanek raka razlikuje pri tistih ljudeh, ki alkohol pijejo redno, vendar v manjših količinah, ter tistih, ki občasno popijejo večjo količino. Dejstvo pa je, da se v obeh primerih tveganje poveča v primerjavi z osebami, ki alkohola ne uživajo

7. Omejite izpostavljanje sončnim žarkom

Sončni žarki poškodujejo kožne celice in povzročajo nastanek različnih tipov kožnega raka (malignega melanoma, bazalnoceličnega karcinoma, ploščatoceličnega karcinoma). Karcinom je največkrat povezan z dolgotrajno izpostavljenostjo UV sevanju zmerne jakosti, maligni melanom pa se v večini primerov pojavi na koži, ki je bila izpostavljena kratkotrajnemu, a zelo močnemu sevanju. Pred soncem se zaščitite z uporabo sredstev z zaščitnim faktorjem, oblačili, pokrivalom in sončnimi očali, ki naj absorbirajo tako UV-A kot UV-B žarke. Ko je sonce najmočnejše (med 11. in 15. uro), pa se mu je najbolje povsem izogniti.

8. Na delovnem mestu se primerno zaščitite

Več kot polovico vseh snovi oz. dejavnikov, ki dokazano povzročajo raka, najdemo v delovnih okoljih. Lahko gre za izpostavljenost različnim kemičnim snovem (npr. kristalinskemu silicijevemu dioksidu, izpušnim plinom dizelskih motorjev, lesnemu prahu, benzenu, svincu, formaldehidu, stekleni volni, itd.), zelo pogosta pa sta tudi prekomerna izpostavljenost sončnim žarkom in pasivno kajenje. Na delovnem mestu natančno upoštevajte navodila delodajalca in izvajajte ustrezne ukrepe za varnost pri delu.

9. Varujte se pred prekomernim ionizirajočim sevanjem

O ionizirajočem sevanju govorimo, kadar ima sevanje dovolj močno energijo, da lahko pri prehodu skozi snov iz atomov izbija elektrone in povzroči nastanek ionov. Če smo izpostavljeni takšnemu sevanju, prihaja tudi v naših celicah do škodljivih učinkov in poškodb DNK, ki lahko vodijo v nastanek raka. Eden izmed virov ionizirajočega sevanja je radon, neviden radioaktivni plin, ki se iz tal sprošča v zrak. Običajno so njegove vrednosti na prostem nizke, večje pa so v zaprtih prostorih, še posebej tistih s slabim prezračevanjem. Radon povečuje tveganje za nastanek pljučnega raka, predvsem pa so ogroženi ljudje, ki hkrati tudi kadijo. Med ionizirajoča sevanja uvrščamo tudi rentgenske in gama žarke, ki smo jim lahko izpostavljeni npr. med medicinskimi diagnostičnimi posegi ali zdravljenji ter v nekaterih specifičnih okoljih, kot so nuklearke in raziskovalne ustanove.

10. Ženske: dojite svoje otroke in omejite jemanje hormonov za lajšanje menopavzalnih težav

Dojenje je izjemno koristno tako za mater kot za otroka. Poleg tega da zmanjšuje materino dovzetnost za raka dojk in jajčnikov, krepi tudi otrokov imunski sistem, omogoča njegov optimalen razvoj ter zmanjša tveganje za pojav debelosti in nekaterih drugih bolezni v kasnejšem življenju.

Z menopavzo se pri ženski konča obdobje plodnosti. Nastane zaradi fiziološkega prenehanja delovanja jajčnikov, ki izločajo ženske spolne hormone. Padec nivoja hormonov pa je povezan tudi s pojavom neprijetnih simptomov, kot so vročinski oblivi, nočno znojenje, spremembe razpoloženja, motnje spanja, pogostejše okužbe sečil, izguba kostne gostote, itd. Te težave lahko ublažimo s hormonsko nadomestno terapijo, in sicer lahko predpišemo estrogen ali kombinacijo estrogena in progestina (=sintetična oblika hormona progesterona). Jemanje estrogena brez progestina povečuje tveganje za nastanek raka endometrija (notranje plasti maternice), zato se pri večini žensk uporablja kombinirana terapija, estrogen brez progestina pa lahko jemljejo ženske, ki so imele odstranjeno maternico in so zato pred rakom endometrija varne. Pri ženskah, ki dlje časa jemljejo kombinacijo estrogena in progestina, se poveča tveganje za nastanek raka dojk, zato se svetuje jemanje hormonov v najnižji še učinkoviti dozi najkrajši možni čas, ob tem pa so potrebne vsakoletne kontrole, na katerih se pretehta potreba po nadaljevanju zdravljenja. Večina žensk hormonsko terapijo jemlje manj kot 5 let, kar velja za varno obdobje. Za daljše zdravljenje se odločamo pri ženskah, pri katerih koristi prevladajo nad povečanim tveganjem.

11. Cepite svoje otroke

Veliko primerov raka je povezanih z okužbami, nekatere izmed njih pa je mogoče preprosto preprečiti s cepljenjem. Mednje spadajo npr. okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV), ki povzročajo raka materničnega vratu, redkeje pa tudi raka zadnjika, penisa in žrela. Prenašajo se z vaginalnimi, oralnimi in analnimi spolnimi odnosi in so izredno pogosti, zato se z njimi sčasoma okuži večina spolno aktivnih ljudi. Največkrat okužba ne povzroča simptomov, lahko pa pride do nastanka genitalnih bradavic ali rakavih sprememb. V Sloveniji rutinsko cepimo deklice v 6. razredu osnovne šole, saj je cepljenje najbolj učinkovito pri tistih, ki virusu še niso bili izpostavljeni, torej pred prvim spolnim odnosom. Zaščita traja vsaj deset let, najverjetneje pa še bistveno dlje.

V Sloveniji je za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo obvezno tudi cepljenje proti hepatitisu B. To je virusna okužba, ki lahko povzroči raka jeter in se prenaša ob stiku s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, med nezaščitenimi spolnimi odnosi ali ob uporabi okuženih igel (npr. pri injiciranju drog ali tetoviranju).

12. Udeležujte se organiziranih presejalnih programov

Presejalni programi nam omogočajo odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb pri bolnikih, ki sami še niso opazili težav.

S pomočjo presejalnega programa DORA odkrivamo zgodnje oblike raka dojk. Vse ženske med 50. in 69. letom starosti na vsaki 2 leti prejmejo vabilo na rentgensko slikanje dojk (mamografijo), s pomočjo katerega lahko odkrijemo raka že v zgodnjem stadiju.

Presejalni program ZORA omogoča pravočasno odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu s pomočjo preprostega in nebolečega brisa materničnega vratu. Na testiranje so na vsake 3 leta vabljene vse ženske med 20. in 64. letom starosti. Ker se rak materničnega vratu razvija počasi, lahko večino primerov na tak način odkrijemo in zdravimo pravočasno.

Presejalni program SVIT pa je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb v debelem črevesju in danki. Vanj so vključeni vsi moški in ženske med 50. in 74. letom starosti, ki imajo na vsaki 2 leti možnost opraviti testiranje blata na prikrito krvavitev. To je manjša krvavitev, ki je s prostim očesom ne zaznamo, kaže pa na možnost prisotnosti predrakave ali rakave bolezni v črevesju. V primeru pozitivnega testa se opravi kolonoskopija, s katero lahko natančno opredelimo vzrok krvavitve in, če je potrebno, pravočasno začnemo z zdravljenjem.

Rak dojke, materničnega vratu ter debelega črevesja in danke spadajo med najpogostejše oblike raka pri nas. Za vse tri pa je značilna tudi visoka stopnja ozdravljivosti, če so odkriti dovolj zgodaj, zato nam lahko udeležba v brezplačnih presejalnih programih reši življenje.

Kaja Mohorko, dr. med.