Kako oskrbeti rano?

Oskrba rane

Ločimo površinske rane, ki ne segajo skozi celotno debelino kože (npr. odrgnine, praske, ureznine, manjše opekline), in globoke rane, ki segajo v podkožje, mehka tkiva, kosti ali sklepe. Sami lahko oskrbimo le manjše površinske rane, pri obsežnejših ali globljih ranah pa je potrebna strokovna obravnava.

Prva pomoč

Pomembno je, da se nudenja prve pomoči pri ranah lotimo s čistimi (razkuženimi ali vsaj umitimi) rokami ali pa uporabimo rokavice. Izjema so močno krvaveče rane, ki bi lahko povzročile hitro izkrvavitev poškodovanca. V takšnih primerih je bolj pomembno, da ukrepamo čim hitreje.

Povoj

Površinsko rano izperemo s hladno tekočo vodo ali fiziološko raztopino, jo razkužimo (s sredstvom za razkuževanje ran in ne z navadnim alkoholom), nato pa jo prekrijemo z zaščitno oblogo. Če uporabimo navadno gazo, mora biti ta sterilna, pred uporabo pa jo je dobro namočiti s fiziološko raztopino, da se manj prilepi in prisuši na rano. Zasušena gaza upočasnjuje celjenje, saj se pri menjavi gaze z rane odtrga tudi novonastalo tkivo, poleg tega pa prepušča mikroorganizme, ki lahko rano okužijo. V zadnjih letih so zato na voljo sodobnejše obloge za rane, ki jih je priporočljivo uporabiti namesto gaze. Tovrstne obloge se ne sprimejo z rano in spodbujajo njeno naravno celjenje, tako da vzdržujejo za to primerne pogoje, torej ustrezno temperaturo in vlažnost. Poleg tega dobro vpijajo izločke ran, preprečujejo prodor mikroorganizmov v rano, ob menjavi pa ne poškodujejo novonastalega tkiva in zato zmanjšujejo bolečine. Na voljo so različne vrste sodobnih oblog, npr. alginati, poliuretanske obloge, hidrokapilarne obloge, hidrokoloidi, kolageni, nelepljive kontaktne mrežice, obloge z mehkim silikonom, resorptivne terapevtske obloge in obloge z dodatki (npr. živim srebrom, aktivnim ogljem, povidon jodom, NaCl, klorheksidin acetatom,..). Različne vrste oblog so namenjene različnim tipom ran (npr. okuženim, kroničnim, ranam z močnim izločanjem,..).

Obloga za rano

Kadar imamo opravka z globljo rano, moramo najprej izključiti druge poškodbe, ki bi lahko ogrožale bolnikovo življenje, nato pokličemo zdravniško pomoč. Če rana krvavi, moramo krvavitev zaustaviti s pritiskom nanjo. Nato rano zaščitimo s sterilno gazo, poškodovani del telesa pa imobiliziramo (preprečimo njegovo premikanje), s čimer zmanjšujemo krvavitev in blažimo bolečino. V primeru drugih sočasno prisotnih poškodb ali krvavitve naj poškodovanec do prihoda zdravnika leži.

Krvavitev iz rane

Krvavitev iz rane najlažje ustavimo tako, da na rano pritisnemo s prsti prek sterilne gaze. Če krvavitev ne preneha hitro, lahko na gazo položimo zvitek povoja, nato pa vse skupaj učvrstimo z drugim povojem ali trikotno ruto, ki ju ovijemo okoli uda. Temu pravimo kompresijska obveza in je namenjena vzdrževanju pritiska na rano do zaustavitve krvavitve. Na vsakih nekaj minut moramo preveriti, če je obveza ustrezno tesna - biti mora dovolj tesna, da zaustavlja krvavitev, pa vendar ne toliko, da bi povzročila motnje pretoka krvi v spodaj ležečem tkivu. Če je obveza pretesna, lahko stisne vene (kar opazimo kot pomodrelost uda) ali arterije (ud postane bled in hladen).

Poškodovani del imobiliziramo, rano pa (preko obveze) hladimo. Poškodovanca posedemo ali poležemo, mu dvignemo noge, poškodovani del telesa pa naj bo nad nivojem srca. Takšen položaj upočasnjuje krvavitev, hkrati pa zmanjša tudi možnost omedlevice zaradi neprijetnega pogleda na kri. Ležeč položaj z dvignjenimi nogami pa ni primeren pri sočasnih poškodbah hrbta, glave, vratu ali nog. Poškodovancu ne smemo dajati hrane ali tekočin, moramo pa poskrbeti, da mu je čim bolj udobno in ga ne zebe.

Če gre za močno krvavečo rano, je takojšnja zaustavitev krvavitve izrednega pomena. Iz ran v vratu, dimljah ali pazduhah lahko oseba izkrvavi že v nekaj minutah. Če nimamo pri roki sterilne gaze ali povoja, s katerim bi pritiskali na rano, lahko nanjo do prihoda reševalcev pritisnemo kar s kosom oblačila ali direktno s prsti.

Krvavitev na obrazu ali udih lahko zaustavimo tudi tako, da s prsti pritisnemo na arterijo, ki dovaja kri v prizadeto območje, vendar moramo za to poznati potek arterij. Paziti moramo, da nikoli ne pritisnemo na obe vratni arteriji hkrati, saj tako prekinemo dotok krvi v možgane in povzročimo nezavest.

Izjemoma (če krvavitev ogroža življenje in je ne moremo zaustaviti drugače) lahko naredimo tudi Esmarchovo prevezo. Gre za zelo tesno prevezo, ki popolnoma prekine dotok krvi v predele pod njo, zato je nujen hiter prevoz v bolnišnico. Če je preveza nameščena predolgo, začne namreč tkivo odmirati.

Esmarchova preveza

Ugriz

Ugrizno rano dobro izperemo z vodo in milom, jo prekrijemo s sterilno gazo in poiščemo zdravniško pomoč. Ne pozabimo si zabeležiti podatkov o lastniku in o cepljenju živali. Pravilna oskrba ugriznih ran je zelo pomembna, saj so v živalski slini prisotni različni mikroorganizmi (bakterije, virusi), ki se lahko iz rane razširijo tudi v okoliška tkiva ali pa se s krvjo prenesejo v druge dele telesa. Če nismo prepričani, ali je žival cepljena proti steklini, je potreben tudi obisk v antirabični ambulanti, kjer se izvaja cepljenje proti tej virusni bolezni osrednjega živčevja, za katero zdravila ne poznamo in je skoraj v 100% smrtna. Cepivo nas pred steklino učinkovito zaščiti in deluje tudi, če ga prejmemo šele po ugrizu okužene živali.

Tujek v rani

Če v rani opazimo tujek (npr. steklo, trnek, delec lesa, kamenček,..), ga ne odstranjujemo, razen če gre za majhen in površinsko ležeč tujek, ki ga lahko speremo z vodo in odstranimo brez poseganja v samo tkivo. Pri neustreznem odstranjevanju lahko namreč poškodujemo živce ali žile ter povzročimo še hujšo krvavitev. Pri globlje ležečih tujkih zato le s pritiskom zaustavimo krvavitev, rano sterilno povijemo in poškodovanca odpeljemo k zdravniku.

Tujek v rani

Amputacija

Kadar pride do amputacije (prsta, roke, noge), moramo najprej poskrbeti za poškodovanca, šele nato se ukvarjamo z amputiranim delom telesa. Med čakanjem na zdravniško pomoč s kompresijskim povojem ali, če ne gre drugače, z Esmarchovo prevezo zaustavimo krvavitev, oskrbimo rano (jo zaščitimo s sterilno gazo) in preverimo, če so prisotne tudi druge poškodbe. Prizadeti del telesa imobiliziramo z opornico v višini srca, poškodovancu pa lahko damo tudi protibolečinsko sredstvo. Kadar gre za nepopolno amputacijo, torej da se ud deloma še drži telesa, ga je potrebno naravnati v fiziološki položaj, saj lahko sicer pride do motenj prekrvavitve.

Tudi oskrba amputiranega dela telesa je zelo pomembna, saj močno vpliva na možnost replantacije (ponovnega prišitja) in kasnejšega preživetja tkiva. Amputirani del telesa zavijemo v sterilno gazo, ki jo pred tem navlažimo s fiziološko raztopino (če jo imamo pri roki), in ga položimo v plastično vrečko. V drugo plastično vrečko damo mešanico vode in kock ledu, katere temperatura mora znašati med 4 in 6°C. Vrečko z amputiranim udom nato položimo v vrečko z vodo in ledom. Tkiva nikoli ne smemo polagati neposredno na led ali ga potopiti v kakršno koli tekočino. Včasih se zgodi, da ljudje amputirane prste položijo neposredno na led, na zmrznjeno meso ali na suhi led (hladilne vložke za skrinjo). Tkivo, ki je izpostavljeno tako nizkim temperaturam, zmrzne in v večini primerov po ponovnem prišitju odmre. Če nimamo plastičnih vrečk in ledu, je bolje, da ga le zavijemo v sterilno gazo in takoj odnesemo v najbližji zdravstveni dom v nadaljnjo oskrbo, kot da ga oskrbimo napačno in prekomerno ohladimo.

Pri amputaciji prsta, ki je shranjen pri sobni temperaturi, mora biti replantacija opravljena v 6-8 urah, če pa je prst pravilno shranjen, imamo na voljo še več časa. Hitrejša reakcija je potrebna pri amputaciji tkiva, ki vsebuje več mišic, saj se mišična vlakna po 6 urah začnejo nepopravljivo okvarjati, po 12 urah pa jih je okvarjenih že več kot 90%. Hkrati pride tudi do okvare drugih vrst tkiva (npr. živcev), zato operacija ponavadi ni več uspešna.

Priporočljivo je k zdravniku prinesti vse delce amputiranega tkiva, pa čeprav na videz niso uporabni, saj lahko iz njih pridobimo delce kože, kosti, živcev ali žil, ki jih nato uporabimo med operacijo. Zabeležiti si je potrebno tudi čas in okoliščine poškodbe (kateri predmet je povzročil amputacijo) ter pridobiti podatke o drugih boleznih in zdravilih, ki jih bolnik jemlje.

Opeklina

Čeprav ne krvavi, je tudi opeklina rana. Sami lahko oskrbimo le manjše površinske opekline, ki prizadanejo le vrhnjo plast kože. Opeklino moramo hladiti takoj, ko je to mogoče, pri čemer se ponavadi ravnamo po t.i. ''pravilu 15'': opeklino začnemo hladiti v prvih 15 minutah po nastanku, hladimo jo vsaj 15 minut, z vodo pri temperaturi 15°C. Za hlajenje uporabimo curek čiste tekoče vode, če to ni mogoče, pa brisačo, namočeno v hladno čisto vodo. Nikoli ne hladimo z ledom, saj lahko tkivo na ta način dodatno poškodujemo. Opeklino nato pokrijemo s sterilno gazo. Če je potreben pregled pri zdravniku, do določitve globine opekline nanjo ne smemo nanašati nobenih mazil, saj lahko spremenijo njen videz in povzročijo, da izgleda globlja, kot je v resnici.

Opeklina

Če gre za zelo majhno in površinsko opeklino, ki jo lahko oskrbimo sami doma, lahko nanjo nanesemo pripravke, ki jih kupimo v lekarni in delujejo tako, da zmanjšujejo bolečino in spodbujajo celjenje. Pri globljih opeklinah nam bo ustrezna sredstva predpisal zdravnik, morda pa bo potreben tudi kirurški poseg za odstranitev odmrlega tkiva.

Pri večjih opeklinskih ranah takoj pokličemo številko 112. Tudi te je potrebno hladiti, vendar mora biti čas hlajenja pri obsežnejših opeklinah krajši. Skozi opečeno kožo namreč telo izgublja toploto hitreje kot sicer, zato lahko s predolgim in neustreznim hlajenjem človeka podhladimo. Še posebej moramo biti previdni pri otrocih, pri katerih je izguba toplote še večja.

Če je mogoče, z rane takoj odstranimo oblačila. Pri osebah s hudimi opeklinami in kadar so oblačila na rano prilepljena, oblačil ne odstranjujemo, saj lahko povzročimo nepotrebne bolečine in tkivo še dodatno poškodujemo. Odstranimo tudi nakit (prstane, verižice, zapestnice), uro in pas. Opečenca lahko na terenu pokrijemo z odejo ali alu folijo in tako zmanjšamo izgubo toplote. Če nastanejo mehurji, jih ne prediramo.

Pri opeklini, ki nastane zaradi kemične snovi, takoj odstranimo oblačilo, ki opeklino prekriva, saj se na njem najverjetneje še vedno nahaja snov, ki prihaja v stik z rano, se absorbira v telo in lahko povzroči tudi znake zastrupitve. Opeklino nato dolgo spiramo s tekočo vodo, s čimer jo ne le ohladimo, temveč tudi odstranjujemo kemično sredstvo. Pri opeklinah zaradi kislin je priporočljivo spirati 1 uro, pri bazičnih snoveh pa še dlje.

Pri opeklinah dihalnih poti nemudoma pokličemo številko 112 in damo na vrat hladen obkladek.

Tetanus

Tetanus povzroča bakterija Clostridium tetani, ki se pogosto nahaja v prsti, prahu ter človeških in živalskih iztrebkih. Če bakterija zaide v rano, v njej izloča snov, ki se po živčnih vlaknih razširi v osrednje živčevje in povzroči hudo bolezen, ki se kaže z mišično otrdelostjo, krči, nemirom, znojenjem, povišano telesno temperaturo, glavobolom, motnjami dihanja, motnjami srčnega ritma, lahko tudi smrtjo. Za okužbo ni nujno, da je rana globoka, zadoščajo že praska, manjša ureznina ali žulj, predvsem pa so nevarne z zemljo onesnažene rane. S cepljenjem ga lahko učinkovito preprečimo, obnavljanje zaščite pa je priporočljivo na 10 let.

V Sloveniji je cepljenje proti tetanusu za otroke obvezno. Oseba, ki se rani in ni bila cepljena ali pa ne ve, ali je bila cepljena, prejme poleg cepiva tudi protitelesa, ki ji nudijo takojšnjo zaščito.

Kdaj je pri oskrbi ran potrebna zdravniška pomoč?

Zdravnika obiščemo v naslednjih primerih:

  • kadar ne uspemo zaustaviti krvavitve,
  • kadar je rana velika in je potrebno šivanje,
  • kadar je rana umazana in je ne moremo očistiti sami,
  • kadar v rani opazimo globlje ležeč tujek, ki se ga ne da odstraniti z vodo,
  • kadar sumimo, da so poškodovani tudi notranji organi in prihaja do notranje krvavitve (opazimo znake šoka, npr. bledo, hladno in potno kožo, pospešen pulz, slabo tipen pulz, nizek krvni tlak, hitro in plitvo dihanje, omotico, nemir, motnje zavesti),
  • kadar opazimo znake okužbe rane (npr. gnoj, bolečino, pordelost, oteklino, povišano telesno temperaturo),
  • pri vseh ugrizninah,
  • pri nenamernih vbodih z iglo,
  • pri kroničnih ranah, ki se ne zacelijo,
  • če nismo cepljeni proti tetanusu ali pa nismo prepričani, kdaj smo bili cepljeni.

Kaja Mohorko, dr. med.

Veliko izdelkov za nego ran lahko najdete tudi tukaj.

Deli na družbenih omrežjih
© Prvalekarna. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Prvalekarna poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Prvalekarna
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.