Kašelj

Ni ga junaka, ki se ne bi vsaj občasno srečal s kašljem. Predvsem v zimskih mesecih, ko nas pogosteje mučijo okužbe dihal, je kašelj eden izmed najpogostejših razlogov, ki bolnika pripravijo do obiska lekarne ali osebnega zdravnika. V nadaljevanju si bomo ogledali možne vzroke za nastanek kašlja in ukrepe, s katerimi si lahko pomagamo k hitrejši ozdravitvi.

Vzroki za nastanek kašlja

Kašelj lahko povzročijo številni dejavniki, tako začasni kot dlje trajajoči. Največkrat je kašelj sicer povsem normalen refleksni odziv telesa na prisotnost prašnih delcev ali drugih dražečih snovi v dihalnih poteh in omogoča čiščenje le-teh. Najpogostejši bolezenski vzroki kašlja pa so okužbe, npr. prehlad, gripa, pljučnica, bronhitis (vnetje sapnic), sinuzitis (vnetje sinusov), krup (vnetje grla, sapnika in sapnic) in bronhiolitis (vnetje drobnih sapničnih vej v pljučih). Tudi po preboleli okužbi dihal lahko kašelj zaradi vzdraženosti dihalnih poti vztraja še nekaj časa, v nekaterih primerih celo več mesecev. Kašelj je lahko tudi posledica povečane tvorbe ali zastajanja sluzi, ki iz zadnjega dela nosne votline drsi navzdol proti grlu in deluje dražeče. Do tega lahko pride pri okužbah, alergijah, tujkih v nosu, motnjah požiranja, strukturnih motnjah (npr. nepravilni ukrivljenosti nosnega pretina) in težavah s sinusi. Pogost vzrok za kašelj sta tudi astma in KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen, ki najpogosteje nastane pri kadilcih).

Med zelo pogoste vzroke kašlja štejemo tudi kajenje. Gre za kronični kašelj, ki je značilno najhujši zjutraj in se izboljša tekom dneva. Pri kadilcih je potrebno biti še posebej pozoren na kakršne koli spremembe v poteku kašlja, saj so kadilci bolj dovzetni za nastanek raka na pljučih in KOPB. Akutni kašelj je lahko tudi posledica tujka v dihalnih poteh (pri odraslih je to najpogosteje košček hrane, pri otrocih pa tudi drobni koščki igrač ali drugi predmeti).

Ostali vzroki, ki lahko povzročijo kašelj, so gastroezofagealna refluksna bolezen, alergije (npr. seneni nahod), poškodbe glasilk, srčno popuščanje, pljučna embolija, tuberkuloza, bronhiektazije (trajno poškodovane, razširjene in zadebeljene dihalne poti), cistična fibroza (genetska bolezen, za katero je značilno nabiranje goste sluzi v pljučih), intersticijske pljučne bolezni (npr. azbestoza, sarkoidoza), pljučni rak ali zasevki drugih vrst raka v pljučih, pljučni absces, bolezni plevre (ovojnice, ki obdaja pljuča), bolezni perikarda (ovojnice, ki obdaja srce), bolezni prepone ter živčno-mišične bolezni, ki oslabijo mišice zgornjih dihal. Tudi nekatera zdravila lahko povzročajo kašelj, npr. t.i. zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitorji), ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka in srčnega popuščanja. Nenazadnje pa je lahko kašelj tudi psihogenega izvora.

Vrste kašlja

Če traja kašelj manj kot tri tedne, govorimo o akutnem kašlju. Kašelj, ki traja od 3 do 8 tednov, je subakuten, vztrajni kašelj, ki traja več kot osem tednov, pa kroničen.

Ločimo tudi produktiven (oz. moker) in neproduktiven (oz. suh) kašelj. Za prvega je značilno izkašljevanje sluzi in se največkrat pojavlja med bakterijskimi okužbami dihal. Neproduktiven kašelj nastane ponavadi ob prisotnosti dražečih snovi v zraku ali na začetku virusnih obolenj. Med prebolevanjem okužbe lahko zaradi zastajanja sluzi v pljučih preide v produktivnega.

Včasih je kašelj tako značilen, da lahko že ob pogledu na kašljajočega bolnika prepoznamo vzrok težav.

T.i. lajajoč kašelj se pojavlja pri krupu. To je akutno vnetje grla, sapnika in sapnic, ki je pogosto pri majhnih otrocih, spremljajo pa ga tudi težko dihanje, piskanje in hripavost. Težave so hujše ponoči, značilno pa je tudi njihovo zmanjšanje med vdihavanjem hladnega zraka.

Za oslovski kašelj (vrsto bakterijske okužbe dihal) so značilni napadi kašlja, ki jim sledi globok vdih s spremljajočim značilnim zvokom, podobnim riganju. Kašelj lahko spremljata bruhanje in pomodrelost kože zaradi pomanjkanja kisika, napadi pa so hujši in pogostejši ponoči.

Kadar hud kašelj spremljata dušenje in pomodrelost kože, je potrebno pomisliti tudi na tujek, ki ovira dotok zraka v pljuča.

Eden najpogostejših vzrokov za kronični kašelj je gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), pri kateri vsebina želodca zateka nazaj v požiralnik in posledično deloma tudi v sapnik. Na povezavo med GERB in kašljem pomislimo predvsem takrat, kadar je kašelj pogostejši po obroku in v ležečem položaju, spremljajo pa ga tudi pekoče bolečine v žlički ali za prsnico.

Ukrepi, s katerimi si lahko pomagamo sami

Zdravljenje kašlja je odvisno od vzroka za njegov nastanek. V večini primerov obisk zdravnika ni potreben in si lahko uspešno pomagamo kar sami.

Če je kašelj posledica okužbe dihal (npr. prehlada ali gripe), je zelo pomembno, da poskrbimo za zadosten vnos tekočine. Pri okužbi nastaja povečana količina sluzi, ki drsi navzdol po žrelu in grlu, kar lahko povzroči draženje in kašelj. S pitjem tekočin razredčimo gosto sluz in olajšamo izkašljevanje, hkrati pa pomagamo ohranjati primerno vlažnost sluznice. To je še posebej koristno pozimi, ko je zrak bolj suh, kar kašelj še poslabšuje.

Sluznico lahko navlažimo tudi z vdihavanjem vodne pare s pomočjo inhalatorja ali med tuširanjem z vročo vodo. Vlaga v vdihanem zraku namreč redči sluz v dihalnih poteh, zato se lažje izloči. Pomagajo lahko tudi vlažilci zraka, saj se v prostorih s suhim zrakom sluz hitreje izsuši in težje izloča. Pomembno pa je, da vlažilce redno čistimo, saj lahko sicer v njih pride do razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov (glivic, bakterij), ki se nato sproščajo v prostor in povzročajo ali poslabšajo težave z dihali.

Tudi grgranje tople slane vode in uživanje toplih tekočin (npr. čaja z medom, limono in ingverjem) lahko pomirita grlo in zmanjšata draženje. Če nas kašelj muči ponoči, si lahko med spanjem podpremo glavo z dodatnimi blazinami. Izogibati se je potrebno vdihavanju onesnaženega zraka in dražečih snovi, kot so dim, prah in različne dišave, pri kadilskem kašlju pa je edina prava rešitev prenehanje kajenja.

Za zdravljenje akutnega kašlja so na voljo različna zdravila brez recepta v obliki sirupov, čajev, pastil in tablet. Produktivnega kašlja ne smemo zavirati, saj z izločanjem sluzi čisti dihalne poti in omogoča hitrejšo ozdravitev. Namesto tega rajši uporabimo zdravila za redčenje sluzi, s katerimi izkašljevanje olajšamo. Mednje spadajo npr. zdravila, ki vsebujejo acetilcistein, ambroksol in bromheksin. Pri neproduktivnem (suhem) kašlju pa po drugi strani lahko uporabimo zdravila za zaviranje kašlja (npr. zdravila, ki vsebujejo butamirat). Za pomirjanje suhega kašlja se priporočajo tudi sirupi in čaji iz sleza, islandskega lišaja in trpotca, pri produktivnem kašlju pa svetujemo pripravke iz jegliča, bršljana, timijana ali materine dušice.

Kadar je kašelj posledica okužbe, ga lahko ublažimo tudi s čiščenjem nosu s fiziološko raztopino ali uporabo nosnih dekongestivov (zdravil, ki odmašijo nos). Pri zamašenem nosu pride namreč do povečanega draženja zaradi dihanja skozi usta ter zaradi zatekanja sluzi v grlo. Imajo pa dekongestivna nosna pršila ob predolgi uporabi ravno nasprotni učinek in težave še poslabšajo, zato jih lahko uporabljamo le nekaj dni zapored.

Kdaj k zdravniku?

Večinoma kašelj v dveh tednih izgine ali se vsaj bistveno izboljša. Če do izboljšanja v tem času ne pride, obiščite zdravnika, ker je lahko kašelj tudi znak resnejše bolezni. Prav tako ne odlašajte s pregledom, če se pojavijo drugi simptomi, ki zahtevajo dodatno diagnostiko.

Kdaj torej obiskati zdravnika:

• pri vsakem kroničnem kašlju (kašlju, ki traja več kot 3 tedne in se ne izboljšuje),
• če je kašelj zelo hud ali se hitro poslabšuje,
• če izkašljujete kri, gnoj, rjavo, rožnato ali zelenkasto-rumeno sluz,
• če težko dihate, se hitro zadihate,
• če ob dihanju hropete ali piskate,
• če se ponoči znojite in/ali nenamenoma hujšate,
• če imate visoko telesno temperaturo,
• če vas boli v prsnem košu,
• če imate težave s požiranjem,
• če imate močno oslabljen imunski sistem,
• če se kadilski kašelj nadaljuje kljub prenehanju s kajenjem.

Samozdravljenje odsvetujemo tudi pri nosečnicah, doječih mamicah, majhnih otrocih ter starostnikih.

Ugotavljanje vzrokov kašlja in zdravljenje

Zdravnik vas bo povprašal o značilnostih kašlja (intenziteta, pogostost in trajanje napadov, izkašljevanje in barva sluzi, ipd.) ter morebitnih drugih simptomih (npr. težko dihanje, bolečine v prsnem košu ali žlički). Zagotovo ga bo zanimalo tudi, ali prebolevate oz. ste pred kratkim preboleli okužbo, ali kadite, kakšno delo opravljate (ali na delovnem mestu prihajate v stik s snovmi, ki bi lahko dražile dihala) in ali imate domače živali (oz. ali redno prihajate v stik s katerimi drugimi alergeni). Poslušal bo tudi vaša pljuča in se na podlagi ugotovitev odločil za nadaljnje preiskave ali vas usmeril k ustreznemu specialistu. Morda boste napoteni na krvne preiskave, RTG ali CT slikanje (za odkrivanje znakov pljučnice, raka ali drugih pljučnih bolezni), pregled pri pulmologu s testiranjem pljučnih funkcij in metaholinskim testom (za ugotavljanje astme, KOPB in nekaterih drugih pljučnih bolezni), testiranje sputuma (izkašljane sluzi) na bakterije in viruse, bronhoskopijo (pregled dihal s pomočjo upogljive cevke, ki se vstavi skozi usta ali nos v sapnik), pregled pri gastroenterologu in gastroskopijo (pri sumu na GERB), kožne teste za odkrivanje alergij, pregled pri specialistu ORL (za pregled nosne votline, žrela in grla) ali na UZ srca (ob sumu na srčno popuščanje).

Zdravljenje kašlja je odvisno od vzroka za njegov nastanek. Pri virusnih okužbah se uporabljajo predvsem zdravila za zaviranje kašlja ali lajšanje izkašljevanja, pri bakterijskih okužbah pa sočasno tudi antibiotiki. Kašelj, ki nastane zaradi alergije ali kroničnih bolezni (npr. GERB, astme, bronhitisa, itd.), se bo umiril po ustreznem zdravljenju osnovne bolezni. Če so vzrok kašlja zdravila, jih lahko zdravnik zamenja z drugimi, ki ne povzročajo tovrstnih stranskih učinkov.

Kratkotrajen kašelj je zelo pogost in v večini primerov ni vzrok za zaskrbljenost. Dolgotrajen kašelj lahko po drugi strani na organizem deluje utrujajoče in povzroči nespečnost in glavobole, lahko pa je tudi znak resnejše bolezni. Če vzroka zanj ne poznamo, je zato obisk zdravnika vsekakor prava odločitev.

Kaja Mohorko, dr. med.

Zdravila in druge izdelke, ki vam bodo v pomoč pri kašlju, lahko najdete TUKAJ