Koža

Koža izpolnjuje raznolike funkcije, kot so uravnavanje temperature in učinek izolatorja, shranjevanje energije, čutna zaznava in zaščita pred vplivi okolja, npr. pred glivami, bakterijami in tudi (UV-) žarki.

Na površini kože so številne pore, ki omogočajo tekočini znojnic, ki se nahajajo v usnjici, da prehaja na površino. Poleg tega na površino kože segajo tudi številne odprtine lojnic, ki se prav tako nahajajo v usnjici. Njihovi izločki skrbijo za vlaženje in namastitev kože, s tem pa tudi za ohranjanje hidrolipidnega sloja na površini kože.

Koža

1.  Epidermis

2.  Dermis

3.  Subcutis

4.  Lasni mešiček

5.  Lojnica

6.  Znojnica

EPIDERMIS

Kot zunanja plast kože predstavlja pravi zaščitni ovoj pred vplivi okolja. Njena debelina povprečno znaša 0,1 mm. Na obrazu je precej tanjša (0,02 mm), medtem ko na stopalih meri kar 1-5 mm. 90 odstotkov povrhnjice sestavljajo keratinociti, prave epidermalne celice, ki so povezane s tako imenovanimi dezmosomi.

Poroženela plast (stratum corneum)

Zunanja plast epidermisa (povrhnjice) - tako imenovana poroženela plast - je iz trdega deleža (pars compacta) s približno 15 do 20 sloji celic. Rožene celice (korneociti) so med seboj povezane z nekaj dezmosomi, medceličnimi stiki v obliki okroglih ploščic iz povezovalnih proteinov.

1. Vezanje vode

Poroženela plast kože lahko veže vodo, kar pomaga ohranjati njeno prožnost, čvrstost in voljnost. Poleg keratina vsebuje tudi vlažilni faktorji (NMF). Te snovi dajejo koži sposobnost za vezanje vode. Najpomembnejši naravni vlažilni faktorji so mlečna kislina (laktat), pirolidon ogljikova kislina, sečnina (urea), urokanska kislina in ogljikovodiki, vezani na skleroproteine.

2. Epidermalni lipidi

V globljih slojih poroženele plasti so med celicami epidermalni lipidi: rožene celice si predstavljamo kot opeke, lipidi zapolnjujejo medcelični prostor kot malta ali cement (model opeke in cementa). Ta mešanica tvori zanesljivo, a elastično vez med celicami, ki pomaga uravnavati izgubo ali premočno absorpcijo vlage v koži. Ti lipidi nastajajo v Golgijevem aparatu roženih celic, nato pa so vidni v majhnih strukturah zrelih keratinocitov: v vakuolah, obdanih z membrano - tako imenovanih telescih Odland, so shranjeni predhodniki lipidnega plašča, specifičnega za kožo, v obliki lamelarno razporejenih dvojnih membran. S pomočjo eksocitoze se vsebina telesc Odland izloča v ekstracelularni prostor. Šele tam se tvorijo epidermalni lipidi: kot vezivo roženih celic dajejo te dvojne lipidne membrane stabilnost poroženeli plasti.

Med lipidi poroženele plasti prevladujejo ceramidi, katerih delež znaša kar 40 odstotkov. Poleg teh tu najdemo še proste maščobne kisline (25 %) in holesterol (25 %) ter holesterol sulfat. Za funkcijo ustvarjanja bariere in vezanja vlage so v tej kompleksni lipidni zmesi najpomembnejši ceramidi. S kemijskega vidika gre za skupino različnih sfingolipidov, t. j. za spojine visokomolekularnih alkoholov, predvsem sfingozina, z različnimi maščobnimi kislinami, na primer linolno kislino.

3. Deskvamacija (luščenje kože) in obnavljanje kože

Poroženela plast je proti zunanji površini vse bolj krhka, posamezne celice se razmaknejo (pars disjunctiva), celice se razrahljajo in ves čas neopazno odpadajo v obliki kožnih luskic. Ta neopazni, vendar stalni proces imenujemo deskvamacija. Odrasel človek na ta način dnevno izgubi približno 10 g kožnih lusk.

DERMIS (corium, usnjica)

Med dermisom (gr., derm = koža, tudi usnjica oz. corium) in epidermisom (povrhnjica) je ostra meja, nasprotno pa je prehod proti subcutisu (podkožnemu maščobnemu tkivu) prost. Stratum papillare tvori ostro, valovito mejo med usnjico in epidermisom.

Dermis

1.  Stratum papillare

2.  Bazalna membrana

3.  Bazalne celice

4.  Epidermis

Valovita struktura poveča kontaktno površino s povrhnjico, s čimer je zagotovljena optimalna oskrba spodnje epitelne plasti povrhnjice - bazalnih celic - s hranilnimi snovmi preko krvnih žil, ki potekajo v papilarni plasti.

Vezivno tkivo usnjice

Glavna sestavina usnjice so karoteinoidna vlakna vezivnega tkiva - elastična vlakna v obliki lokov ter valovita, malo raztegljiva kolagenska vlakna. Ta zagotavljajo visoko prožnost in natezno trdnost usnjice.

Mladi spoji kolagenskih vlaken in glikozaminoglikana lahko vežejo veliko vode in tako skrbijo za visoko notranjo napetost (tugor) mlade kože. Z leti pa se kolagenska vlakna močneje povezujejo v mrežo; sposobnost za vezanje vode se zmanjša in koža postane dovzetna za nastanek gubic.

Glikozaminoglikani (mukopolisaharidi) se vežejo s proteinoidnim ogrodjem vezivnega tkiva v tako imenovane proteoglikane. Ti tvorijo želatinasto maso, ki lahko vodo vpije kot goba in jo tudi ponovno odda.

Vezivno tkivo, glikozaminoglikani in sposobnost za vezanje vode

Vmesni prostori v dermalnem prepletu vlaken vsebujejo neke vrste polnilo, ki je sestavljeno iz dolgih verig sladkornih molekul i glikozaminoglikani (tudi mukopolisaharidi), ki se s pomočjo fibronektina, neke vrste "lepila", vežejo s proteinoidnim ogrodjem vezivnega tkiva v proteoglikane, lahko vsrkajo vodne molekule. Ta želatinasta masa deluje kot goba. Pod pritiskom lahko vezano vodo reverzibilno odda in jo nato ponovno sprejme. Ta proces verjetno prispeva k oskrbi usnjice s hranilnimi snovmi.

Hialuronska kislina (gr., hyali = steklo) spada v skupino glikozaminoglikanov in s tem k sestavinam vezivnega tkiva, ki vežejo vodo. Glikozaminoglikani so podvrženi stalnemu nastajanju in razgradnji. Nasprotno pa se kolagensko ogrodje obnavlja samo, kadar je to potrebno, na primer v primeru poškodbe kože.

Ostale sestavine usnjice so različne vrste celic, kot so fibroblasti, mastociti in druge tkivne celice, ter številne krvne in limfne žile, živčni končiči, receptorji za toploto in mraz ter organi tipa.

SUBCUTIS (podkožje)

označujemo podkožno maščobno tkivo. Sestavljeno je iz rahlega veziva, v katerem ležijo adipociti (maščobne celice), ki hranijo energijo. Maščobne celice se združujejo v večje, blazinaste skupine, ki jih povezujejo kolagenska vlakna, tako imenovani vezivni pretini ali pregrade.

Ima tri pomembne funkcije:

  1. oskrbo s hranilnimi snovmi,
  2. izolacijo in
  3. oblazinjenje.

Podkožje je gosto prepredeno s krvnimi žilami, ki zagotavlja hitrejši nadaljnji transport shranjenih hranilnih snovi. Poleg shranjevanja hranilnih snovi v obliki tekoče maščobe spadata tudi izolacija telesa pred mrazom in oblazinjenje proti udarcem. Na dlaneh, zadnjici in podplatih maščobna blazina služi skoraj izključno kot zaščita pred udarci.

Vsebnost maščobe v podkožju ni enaka v vseh predelih telesa, poleg tega podkožno maščobno tkivo pri moških in ženskah ni enako izrazito.

Občutljiva koža, ki ji manjka maščobe

Pri funkciji bariere kože igrajo epidermalni lipidi posebno vlogo. Sestavljajo malto, ki povezuje poroženele celice (model opeke in cementa).

Kožna bariera

Model opeke in cementa

1. Poroženele celice

2. Dvojna lipidna membrana

Neprepustnost te tako zgrajene permeabilnostne bariere v osnovi določa sestava epidermalnih lipidov, skupaj z lojem (sebum). Koža postane suha, hrapava in se lušči. Koža obraza, ki ji primanjkuje maščobe, je nagnjena k predčasnemu tvorjenju gubic, gub in pigmentacij v obliki lis. Zmanjša se prožnost kože, oslabljena je funkcija bariere kože, poveča pa se tudi transepidermalna izguba vode. Koži, ki ji primanjkuje maščobe, moramo z nego dovajati koži lastne in koži sorodne tipe lipidov, vključno s holesterolom in prostimi nenasičenimi maščobnimi kislinami.

Do izgube lipidov pride na primer zaradi grobega čiščenja z mili.

Občutljiva ali intolerantna koža

Intolerantna koža ne prenaša nobenih kozmetičnih izdelkov, odreagira na množico zunanjih vplivov. Vzrok za to je lahko pretirana uporaba kozmetičnih izdelkov (emulgatorji, katerih funkcija je, da mešajo med sabo olje in vodo. Tako lahko tudi na koži povzročijo izpiranje v koži naravno prisotnih lipidov...posledica je izsušena koža.

Tipične vidne značilnosti občutljive kože so:

  • pordelost;
  • oteklost;
  • pojav luščenja kože;
  • nastanek ekcemov.

Poleg tega obstajajo tudi subjektivni znaki občutljive kože, ki niso vidni, kot so:

  • mravljinčavost;
  • skelenje;
  • srbenje;
  • občutek napetosti.

Občutljiva koža, ki ji primanjkuje vlage

Značilna je zmanjšana vsebnost vode. Če vsebnost vlage poroženele plasti pade pod 8 do 10 odstotkov, postane koža suha, hrapava in razpokana. Poroženela plast dobiva vlago z vodo iz globljih plasti (transepidermalna voda) in normalno transpiracijo. Če koži manjkajo naravni vlažilni faktorji ali če obstajajo ekstremni vremenski pogoji, pa koža izgublja več vlage: koža postane suha, vleče in slabo vpija bogate kreme. Ker postane manj voljna, se zmanjša njena zaščitna funkcija. Koža se lušči, izgube transepidermalne vode se povečajo in njena funkcija bariere je okrnjena. Koža obraza zaradi svoje izpostavljenosti izgubi več vlage kot drugi predeli kože.

Nega:

Pri negi kože, ki ji primanjkuje vlage, je pomembno, da ji dovajamo ne le vlago, temveč tudi naravne vlažilne faktorje in maščobo. Ne izpostavljajte se preveč soncu, čimbolj se izogibajte stresu, kavi, pijači, cigaretnemu dimu. Uporabljajte dermatološke izdelke. Posebne aktivne sestavine pomirjajo občutljivo kožo, spodbujajo njeno delovanje ter krepijo njen obrambni mehanizem, ki ščiti kožo pred zunanjimi vpivi. 

Za odlično združljivost izdelka s kožo je pomembno, da ne vsebujejo konzervanse npr. parabena. Paraben je množično prisoten in ga lahko najdemo v kakih 13.000 izdelkih. Raziskave so našle povezavo med rakom in njim, ker deluje kot ksenoestrogen in s tem povzroča zmedo v endokrinem sistemu. Naj ne vsebujejo barvil, ne vsebujejo PEG,  lanolina, ne sintetičnih vonjev,

Vsebuje pa naj olja iz naravne trave limone in ne vsebujejo mineralnih olj (Parafin). Te sestavine na osnovi nafte kožo "plastificirajo" - zamašijo pore in tako v njih kopičijo toksine. Lahko upočasnijo razvoj celic, kar povzroči staranje kože. Poleg tega jih sumijo, da so kancerogene in da motijo aktivnost hormonov. Ph vrednost naj bo nevtralna.

Ekstremno suha koža

Značilnosti ekstremno suhe kože, ki se pojavi na primer v starosti ali ob močni izsušitvi, na primer na rokah, so hrapavost, razpokanost z nagnjenostjo k nastajanju ragad (kožnih razpok), luščenje in pogosto srbenje. Za razliko od oskrbe problematično suhe kože pri ekstremno suhi koži nizke koncentracije sečnine pri negi kože ne zadoščajo. Pogosto so potrebni pripravki, ki vsebujejo 10 ali več odstotkov sečnine.

Atopijska, suha in pordela koža

Približno 15 do 20 % prebivalstva ima atopijsko suho kožo, ki je nagnjena k nevrodermitisu. Pri tem se pojavi:

  • luskava, hrapava koža z lišaji (odebelitev kože, pokanje kože) in ragade;
  • intenzivno srbenje;
  • nagnjenost k rdečici in vnetjem (atopijski ekcem).

Poleg pomanjkanja naravnih vlažilnih faktorjev, posebno sečnine, pride zaradi motenega metabolizma maščobnih kislin do kvalitativnih in kvantitativnih sprememb v zaščitnih oz. bariernih lipidih kože in tako do motenj zaščitne funkcije kože.

normalna   suha   atopijski ekcem

Svetlobni mikroskop

Posnetki s svetlobnim mikroskopom

1. Poroženela plast

2. Povrhnjica (vrhnja plast kože)

3. Usnjica/papile

Vzroki in zdravljenje atopijsko suhega stanja kože

Pri ljudeh z atopijsko suho kožo je kljub zadostnemu vnosu esencialnih omega-6 maščobnih kislin koncentracija linolne kisline in njenih metabolitov, kot je gamalinolenska kislina, v povrhnjici občutno zmanjšana. Hkrati pa se pojavlja presežek nenasičenih omega-9 maščobnih kislin, zlasti oleinske kisline.

Poleg oralnega nadomeščanja se je izkazala za učinkovito uporaba izdelkov za nego kože, ki vsebujejo omega 6 maščobne kisline, saj imajo ti visok delež linolne kisline in gamalinolenske kisline, nanašamo pa jih neposredno na kožo, posebno pri otrocih

Ceramidi - pomembnejši lipidi, ki tvorijo zaščitno bariero

Zaradi pomanjkanja dolgoverižnih esencialnih maščobnoh kislin - zlasti linolne in gamalinolenske kisline - prihaja do sprememb na ceramidih: ta skupina spojin tvori tako imenovano lipidno bariero med roženimi celicami, tako kot cement med opekami v zidu. Lipidna bariera ima ključno vlogo pri regulaciji vlage v koži. Tako sta torej stabilnost in sposobnost za delovanje te permeabilnostne bariere odvisni od zadostne oskrbe kože z esencialnimi maščobnimi kislinami.

Posebnosti stopal

Naša stopala opravljajo "najtežja dela". V času našega življenja nas nesejo 100.000 km daleč, med hojo pa nosijo trikratno težo telesa.

Koža na podplatih s približno 370 znojnicami na kvadratnem centimetru predstavlja tisti del človeškega telesa, kjer so najbolj gosto posejane.

Veliko ljudi ima redno težave z oteklimi in bolečimi stopali z otiščanci, žulji in kurjimi očesi ter z utrujenimi in težkimi nogami. Včasih pride celo do deformacij stopala. Število škodljivih vplivov na naša stopala se stalno povečuje. Poškodbe stopal so zaradi modnih čevljev pri ženskah skoraj 20-krat bolj pogoste kot pri moških.

Velik del vzrokov za te probleme predstavljajo: dolgo stanje ali hoja, neudobni čevlji (preozki, previsoka peta, poševno obrabljena peta itd.), prekomerna teža, obolenja ven (npr. krčne žile) ali motnje prekrvitve (npr. pri diabetesu).

Kurja očesa in trda koža

70 % vseh problemov s stopali nastane zaradi neprimerne obutve. Gre za npr. kurja očesa in trdo kožo na posebej obremenjenih delih. Kurja očesa so čepaste odebelitve trde kože, ki rastejo navznoter. Ker pritiskajo na spodaj ležečo kost, so pogosto boleča. Običajno nastanejo na prstih ali na členkih prstov, zlasti na mestih, kjer obutev pritiska na stopalo. Pogosto se pojavljajo pri diabetikih in pacientih z motnjami prekrvitve. Pomagajo okrogli obliži, ki ščitijo pred pritiskom, negovalna krema, ki mehča kožo, in izogibanje tesni obutvi.

Zrela koža

Starost sama po sebi ni nujno odločilna za stanje zrele kože; osrednjo vlogo igrajo okoljski dejavniki. Zunanji vplivi, ki povzročajo prezgodnje staranje kože, so predvsem:

  • izpostavljenost UV-sevanju;
  • kajenje in alkohol;
  • podnebje in vremenski vplivi;
  • stres-poškodbe na površini celic in dedni zasnovi;
  • delo  agresivnimi snovmi-kemikalije, lugi, kisline;
  • izpostavljanje visokim temperaturam-kopanje v vroči vodi-izgubi se naravne vlažilne faktorje;
  • mraz - gre za vazokonstrikcijo-zmanjšano izločanje lojnic;
  • savna, klimatizirani prostori-povečano izločanje žlez znojnic-izsušitev kože.

Notranji dejavniki določajo normalno biološko staranje in vključujejo:

  • vedno slabšo sposobnost za regeneracijo celic;
  • zmanjšano aktivnost lojnic in znojnic;
  • zmanjšano tvorbo estrogena;
  • otrdelost vezivnega tkiva;
  • degeneracija elastičnih vlaken.

Izločanje lojnic in znojnic se v starosti zmanjšuje, za tvorbo hidrolipidnega sloja zaščitnega kislinskega plašča koži primanjkuje pomembnih snovi. Posledica je suha in nemastna koža, ki na mila in alkalne snovi v različnih čistilnih sredstvih reagira veliko bolj občutljivo. Uporaba takšnih izdelkov kožo še dodatno osiromaši epidermalnih lipidov. Posledica je dodatna izsušitev kože zaradi povečanja transepidermalne izgube vode. Površina kože postane hrapava, nastanejo majhne razpoke v poroženeli plasti, koža vleče in lahko tudi srbi. Estrogeni pozitivno vplivajo na vzdrževanje vlažnosti kože. Ko se v klimakteriju količina estrogena zmanjša, pride do strukturnih sprememb kože.

V teku staranja kože se povrhnjica tanjša, vezivno tkivo pa izgublja svojo normalno strukturo vlaken in sposobnost za vezanje vode. Elastična vlakna degenerirajo, kar povzroča nastanek gub. V epidermisu izginja eksaktna porazdelitev posameznih slojev, celice se krčijo in koža postaja tanjša.

Pripravila:
Brigita J. Koračin, mag. farm.

© Prvalekarna. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Prvalekarna poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Prvalekarna
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.