Migrena

Migrena je ena izmed najpogostejših vrst glavobola. Pogosto se začne že v otroštvu ali adolescenci in lahko močno vpliva na kakovost življenja. Diagnozo postavimo na podlagi tipične klinične slike in izključitve drugih možnih vzrokov.

Kriteriji za diagnozo migrene:

1. Prisoten je glavobol, ki lahko zajame eno ali obe strani glave.
2. Težave trajajo 4-72 ur.
3. Prisotni sta najmanj 2 od 4 sledečih značilnosti: glavobol zajame eno stran glave, je utripajoč, je zmeren do hud, gibanje ga poslabša.
4. Prisotna je najmanj 1 od 4 sledečih značilnosti: slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo, občutljivost na zvok.

Pojav avre in drugi spremljajoči simptomi

Za klasično migreno je sicer značilen enostranski utripajoč glavobol, pred katerim se pojavi avra. Vendar je v praksi glavobol lahko enostranski ali obojestranski, z ali brez avre.

O avri govorimo, kadar začnejo bolniki pred nastankom glavobola pred očmi opažati pike, utripajoče luči, cikcakasto premikanje, kaleidoskopske učinke ali ojačanje barvnega spektra. Prisotna je lahko tudi izguba dela vidnega polja (t.i. skotom), pri čemer je lahko prizadet le določen del vidnega polja, polovica vidnega polja, celo polje ali pa manjkajo posamezni koščki (kot pri sestavljanki). Redkeje se pojavijo motnje velikosti in oblike predmetov ali pa celo vidne halucinacije. Takšne vidne avre lahko nastanejo samostojno ali v kombinaciji s senzornimi simptomi, npr. ščemenjem in zbadanjem v koži ter otrdelostjo, ki se najpogosteje prične v eni roki in se razširi proti trupu, lahko pa vključuje tudi obraz, ustnice in jezik. Vse to lahko spremljata momljanje in omotica.

Simptomi avre običajno trajajo 10-20 minut, včasih tudi dlje. Nato izbruhne glavobol, ki je ponavadi povezan s slabostjo, občutljivostjo na svetlobo (fotofobijo), oslabelostjo in pogosto tudi bruhanjem. Glavobol se pojavi na isti strani kot simptomi avre.

Bolniki med migrenskim napadom običajno najraje ležijo v temni sobi, saj premikanje, svetloba ali hrup glavobol le še poslabšujejo. Pri mnogih se glavobol izboljša po bruhanju ali spancu. Bolečina običajno pojenja po 1-2 dneh, oslabelost in izčrpanost pa se lahko nadaljujeta še več dni. Z naraščajočo starostjo postanejo epizode ponavadi blažje, bruhanje pogosto izgine, glavobol pa je manj izrazit.

Že dan ali dva pred nastankom migrene se lahko pojavijo nekateri znaki, ki napovedujejo prihajajoče težave. Pravimo jim prodromalni znaki. Mednje spadajo npr. zaprtje, driska, spremembe razpoloženja, motnje koncentracije, nespečnost, preobčutljivost za hrup ali svetlobo, razdražljivost, povečan apetit, žeja, pogosto uriniranje in pogosto zehanje. Prav tako lahko po zaključku migrene še nekaj časa vztrajajo t.i. postdromalni znaki, npr. utrujenost, zmedenost, omotica, šibkost, občutljivost na svetlobo in zvok ter nihanje razpoloženja.

Bolnik z migreno lahko trpi tudi za glavobolom tenzijskega tipa, ki ga prizadeti primerjajo z občutkom stiskanja obroča okoli glave. To je lahko razlog, zakaj po nekaterih napadih migrene glavobol kot topa bolečina vztraja še več dni.

Pogostost migrenskih napadov je različna. Velikokrat se pojavljajo na nekaj tednov, lahko pa nastajajo tudi v skupinah, ki jim sledijo daljša obdobja brez težav. Včasih si napadi sledijo tudi neposredno drug za drugim, ne da bi simptomi popolnoma prenehali, kar imenujemo status migrainosus.

Vzroki za nastanek migrene

Vzroki za nastanek migrene niso natančno znani, najverjetneje pa se genetske predispozicije povezujejo z določenimi sprožilnimi dejavniki. Pogosto za migreno trpi več članov iste družine, zato dednost zagotovo igra pomembno vlogo.

Raziskave se osredotočajo predvsem na vlogo trigeminalnega živca in njegovih povezav z možganskim deblom. Gre za predel, ki ima pomembno funkcijo pri zaznavanju bolečine. Preučuje se tudi vloga živčnih prenašalcev, ki sodelujejo pri uravnavanju bolečine, npr. serotonina, katerega koncentracija se med migrenskim napadom zniža. Mnoga zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje migrene, delujejo prav na serotoninske receptorje (npr. ergotamin, sumatriptan, pizotifem, metisergid, ondansetron, granisetron). Med vzroke za nastanek migrene bi lahko spadalo tudi ožanje in širjenje možganskih žil, ki bi lahko sprva povzročilo simptome avre, nato pa glavobol, ter hormonske spremembe.

Mnogi bolniki sčasoma prepoznajo določene dejavnike, ki pri njih sprožijo napad. Med najpogostejše spadajo:

Psihološke obremenitve: Stresni dogodki, obremenitve in tesnobni občutki lahko sprožijo napad migrene. Po drugi strani pa se pri nekaterih bolnikih migrene začenjajo med vikendi ali na prvi dan počitnic, kar bi lahko bilo povezano s sprostitvijo po dolgotrajni obremenitvi.

Hrana in pijača: Med živili so pogosti sprožitelji alkohol (predvsem vino), kava in drugi kofeinski napitki, čokolada, sir, citrusi in čebula. Nekateri imajo težave tudi po predelani ali slani hrani, umetnih sladilih (npr. aspartamu), ojačevalcih okusa (npr. mononatrijevemu glutamatu), konzervansih (npr. nitratih in nitritih), preskakovanju obrokov ali postu ter v primeru dehidracije ali lakote. Vzrok je lahko tudi padec krvnega sladkorja.

Hormonski vzroki: Migrene so pogostejše pri ženskah kot pri moških, kar naj bi bilo povezano tudi z nihanjem hormona estrogena. Pogosteje se napadi pojavijo pred menstruacijo ter pri ženskah, ki jemljejo oralna kontracepcijska sredstva. Pri osebah, ki so za migrenami trpele že prej, pa se po začetku jemanja teh sredstev včasih spremeni izraženost simptomov (npr. pojavi se avra). Migrene so lahko povezane tudi z drugimi obdobji hormonskih sprememb, kot so ovulacija, nosečnost, puberteta in menopavza.

Fizične obremenitve: Migreno lahko sproži telesna aktivnost, npr. daljši tek. Problematični so tudi športi, pri katerih prihaja do udarcev v ali z glavo (npr. boks, nogomet).

Zunanji dražljaji: Migreno lahko sprožijo senzorični dražljaji, kot so močna svetloba, odsev z vodne gladine, hrup, intenzivne vonjave (npr. parfumi), zakajeni prostori, spremembe v okolju (npr. sprememba vremena, sprememba tlaka ali vlažnosti v ozračju) ali menjava okolja (npr. med potovanjem, sprememba v nadmorski višini).

Spanje: Pomanjkanje ali prevelika količina spanca ter sprememba spalnega ritma (npr. potovanje, izmenično delo) so pogosto povezani z migreno.

Zdravila: Med sprožilne dejavnike sodi uživanje nekaterih zdravil, npr. vazodilatatorjev (zdravila, ki širijo žile, npr. nitroglicerin).

Drugo: Slaba telesna drža in napetost v mišicah vratu in ramen, ki je pogosto povezana z dolgotrajnim sedenjem za računalniškim zaslonom, lahko sproži migreno. Napad lahko sproži ali poslabša tudi poškodba glave.

Posameznik je lahko občutljiv tudi na več zgoraj naštetih dejavnikov, njihovi učinki pa se seštevajo. Migrena se pojavi, ko se doseže za to potreben prag, ki je odvisen od vsakega posameznika. Nekdo bo imel težave že po nekaj požirkih vina, nekdo drug pa šele po več kozarcih. Nekdo, ki je občutljiv na uživanje kofeina in pomanjkanje spanja, po neprespani noči morda ne bo imel težav, če pa bo zjutraj popil še kavo, bo prag presežen in nastopil bo glavobol.

Zdravljenje

Zdravljenje akutnega napada
Na voljo so različna zdravila, ki jih lahko vzamemo ob akutnem napadu. Najpogosteje se uporabljajo analgetiki (protibolečinska zdravila), npr. acetilsalicilna kislina (Aspirin Migran), naproksen (Nalgesin) ali ibuprofen (Ibacut). Učinkovite so tudi kombinacije analgetikov s kofeinom (npr. Maridol Migren, Caffetin), derivati ergotamina in triptani (npr. sumatriptan oz. Imigran). V primeru hude slabosti koristijo t.i. antiemetiki (sredstva za zaviranje bruhanja), kot sta metoklopramid in domperidon.

Pomembno je, da se držimo predpisanih odmerkov zdravil, saj lahko prekomerna raba povzroči ravno nasproten učinek in sproži nastanek dolgotrajnega kroničnega glavobola.

Pozor: Zdravnika nemudoma obiščite, če se pojavi:

• nenaden izredno hud glavobol,
• glavobol z vročino, otrdelim vratom, zmedenostjo, dvojnim vidom,
• glavobol po udarcu v glavo,
• kronični glavobol, ki je hujši po kašlju, naporu ali nenadnemu gibu.

Preprečevanje migrene
Vselej je vredno vsaj poskusiti ugotoviti, ali pojav migrene morda sproža dejavnik, ki se mu je možno v prihodnje izogniti (npr. določena vrsta hrane) ali vsaj zmanjšati izpostavljanje (npr. stres). Poznamo pa tudi zdravila, s katerimi lahko ob ustreznem jemanju preprečimo razvoj napada. Mednje spadajo npr. serotoninski antagonisti (pizotifen, metisergid), beta blokerji, triciklični antidepresivi, blokatorji kalcijevih kanalčkov, natrijev valproat, MAO inhibitorji in topiramat. Predpiše vam jih lahko le zdravnik.

Kako si lahko pomagate sami?
Vzpostavite reden dnevni ritem. Dovolj spite, vsak dan pojdite spat in vstajajte ob isti uri, tudi obroki naj bodo redni. Uživajte kvalitetno in sveže pripravljeno hrano, izogibajte se predelanim in preslanim živilom, konzervansom, umetnim sladilom in ojačevalcem okusa. Veliko bolnikov z migreno sčasoma ugotovi, da se jim stanje izboljša, če se začnejo izogibati hrani, ki vsebuje tiramin (npr. nekaterim vrstam sira, alkoholu, predelanim mesninam, fermentiranim živilom,..). Če jemljete zdravila, ki povečujejo tveganje za nastanek migrene, se pogovorite s svojim zdravnikom o možnosti zamenjave terapije. Če jemljete kontracepcijske tablete, težave zaupajte svojemu ginekologu, saj prav ta sredstva velikokrat sprožijo migreno.

Poskusite tudi z uporabo katere izmed sprostitvenih tehnik, skrbite za pravilno držo telesa, izogibajte se stresu in redno telovadite, saj naj bi prekomerna telesna teža povečala tveganje za nastanek migrene. S telovadbo se tudi sprostite in zmanjšate negativne vplive stresa. Pred začetkom se počasi in temeljito ogrejte, saj lahko nenaden hud napor sproži glavobol.

Zapisujte si, kdaj in v katerih okoliščinah se pojavljajo glavoboli. Ne pozabite zabeležiti zaužite hrane, izpostavljenosti obremenitvam, morebitnega pomanjkanja spanca in drugih nevsakdanjih zunanjih okoliščin. Sčasoma boste morda opazili vzorec in odkrili, v katerih okoliščinah se pojavi migrena. Nekateri bolniki se poslužujejo tudi komplementarnih metod, npr. kognitivne vedenjske terapije, akupunkture, homeopatije, biofeedback metode, hipnoze, TENS in masaž. Nekaterim pomaga jemanje magnezija, vitamina B2 (riboflavina) ali koencima Q10, vendar so za natančnejšo opredelitev njihovih učinkov potrebne dodatne raziskave.

Kaja Mohorko, dr. med.