Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu kozmetičnih izdelkov - 2. del

Toniki, geli, serumi, emulzije, čistilna mleka

Preden se v tej objavi začnemo ukvarjati z različnimi primeri izdelkov in njihovimi INCI, je dobro, da vsaj v dveh točkah povzamem na kratko vsebino prejšnje objave. Da je pri vrednotenju izdelkov najpomembnejši INCI seznam sestavin, smo že ugotovili. Vendar pa ni pomemben zgolj seznam kot tak oziroma prisotnost ali odstotnost neke sestavine; pomembno je tudi, kje se ta sestavina nahaja.

INCI seznam sestavin je vedno zapisan v vrstnem redu od sestavine, ki je je največ, do tiste, ki jo je najmanj. Sestavine, ki so prisotne v količinah, nižjih od 1% pa so lahko zapisane po poljubnem vrstnem redu.

Prav ta podatek o 1% je za nas še kako pomemben. Če ugotovimo, kje v INCI seznamu se nahaja meja enega odstotka, lahko tudi ugotovimo, ali so aktivne sestavine, rastlinska olja in druge sestavine naravnega izvora prisotne v funkcionalnih količinah ali so na etiketi zgolj zaradi lepšega videza...

Seznam sestavin, ki nam lahko pomagajo najti mejo enega odstotka, je naveden v prejšnji objavi, najpogostejši in najpomembnejši mejniki pa so konzervansi, zgoščevalci in dišave.

Toniki

To so izdelki, ki vsebujejo zgolj vodo in vodotopne sestavine oz. vsebujejo le majhne količine maščobnih snovi. Za to, da se maščobna snov poveže z vodo in tonik vseeno ohranja prozoren videz, morajo proizvajalci poseči po solubilizatorjih, alkoholu, propilen glikolu. Solubilizatorji so površinsko aktivne snovi oz. emulgatorji z visokim HLB, da pa je zmes prozorna (in ne bela, kot bi morala biti vsaka emulzija!), mora biti količina emulgatorja oz. solubilizatorja precej visoka. Alkohol in propilen glikol pogosto pripomoreta k prozornosti. Kljub temu, da je zelo lepo slišati, da tonik »vsebuje vitamin E« (naj opomnim, da ni topen v vodi!), pa je to s stališča nekoga, ki po toniku uporabi tudi kremo, povsem nesmiselno. Vitamin E lahko nanesemo s kremo, s čimer se izognemo uporabi tonikov s prekomerno količino solubilizatorjev.

Tipične sestavine tonikov so voda, hidrolati, alkohol, včasih tudi glicerin in konzervansi. Prav zaradi njihove preproste sestave, je iskanje meje enega odstotka največkrat nesmiselno. Takrat se preprosto sprehodimo med sestavinami in poskušamo ugotoviti, ali nam sestava ustreza ali ne.

Primer zelo preprostega in naravnega tonika:

INCI: Aqua, Hamamelis virginiana extract, Sodium benzoate, Tilia cordata extract.

Po slovensko: voda, izvleček nepozebnika, konzervans, izvleček lipe. Takšni naj bi bili toniki. Preprosti in naravni, po možnosti brez alkohola (oz. izjemoma, v manjših količinah). Kakšen dodatek vlažilne sestavine ne bi bil slab, vendar ni nujno potreben.

Drug primer tonika:

INCI: Water, Anthyllis vulneraria extract, Alcohol, Hamamelis virginiana bark/leaf extract, Fragrance, Linalool, Citronellol, Geraniol, Limonene.

Zelo naraven tonik, ki pa ima eno majčkeno pomanjkljivost. Če dobro preberemo INCI, bomo opazili, da ne vsebuje nobenega konzervansa, alkohol pa je precej visoko na seznamu. To nam daje misliti, da je količina alkohola tako visoka, da le-ta lahko konzervira.

Tretji primer:

INCI: Aqua, Propylene glycol, Sodium citrate dihydrate, Glycerin, PEG-40 Hydrogenated castor oil, Polysorbate 20, Sodium PCA, Hydrolyzed soy protein, Cyclodextrin, Vaccinum myrtillus, Vitis vinifera, Retinyl palmitate, Tocopherol, Linoleic acid, Paba, Citric acid, Methylchloroisothiazolinone, Methylisothiazolinone, Allantoin, Sodium methylparaben, Imidazolidinyl urea, Benzyl salicylate, Carboxaldeide, Buthylphenyl methylpropional, Linalool, Citronellol, Parfum, CI 14700.

Tonik, ki je daleč od naravnega in ki želi biti tonik, krema, vlažilni serum in kaj vem kaj še. Takoj za vodo najdemo propilen glikol, ki sicer daje koži mehak in svilnat občutek, vendar pa hkrati pripomore k vpijanju vseh ostalih (dobrih in slabih) sestavin. Za glicerolom najdemo kar dva (!) solubilizatorja: PEG-40 Hydrogenated castor oil in Polysorbate 20. To sta dva izmed najpogosteje uporabljenih solubilizatorjev, oba sta pridobljena z etoksilacijo. V toniku sta nujna, da lahko solubilizirata (torej do prozornega videza emulgirata) vitamin A in vitamin E.

Tonik kot tak ima veliko zanimivih sestavin – od vitaminov, rastlinskih izvlečkov (borovnice in vinske trte) pa vse do svilenih proteinov. Vendar bi prav te sestavine imele veliko boljši učinek (z manj dodanih nepotrebnih sestavin), če bi bile vključene v kremo; tonik pa bi ostal… tonik.

Geli in serumi na osnovi vode

Kot že samo ime pove, se v tej skupini znajdejo predvsem izdelki na osnovi vode. Navadno ne vsebujejo emulgatorjev, poleg vode pa lahko vsebujejo hidrolate, rastlinske izvlečke, aktivne ter vlažilne snovi in vitamine, zgoščevalce vodne faze (npr. ksantan, poliakrilati) ter seveda konzervanse.

Pri naravnih gelih iz certificirane kozmetike je določanje meje enega odstotka z zgoščevalnimi sestavinami lahko varljivo, saj je pogosto za dobro konsistenco potrebno poseči po večjih količinah ksantan gumija. Pri takšnih izdelkih je zato dobro, če lahko gel poskusimo in preverimo njegovo gostoto.

Vzemimo za primer gel za okolico oči:

INCI: Aqua, Alcohol, Rosa damascena flower water, Aloe barbadensis leaf juice, Glycerin, Dehydroxanthan gum, Sorbitol, Algin, Euphrasia officinalis leaf extract, Dipotassium glycyrrhizate, Malva sylvestris extract, Rosa damascena flower extract, Pyrus cydonia seed extract, Sodium hyaluronate, Lycium barbarum fruit extract, Parfum (Essential oils), PCA Ethyl cocoyl arginate, Lactic acid, Sodium lactate

Zelo naraven gel za oči, ki vsebuje obilico rastlinskih izvlečkov (med njimi tudi smetlika ali Euphrasia officinalis, ki naj bi lajšala težave z očmi) ter vlažilne in pomirjujoče sestavine. Mejo enega odstotka bi lahko postavili pri dehydroksantanu, lahko pa tudi pri alginu. Vse, kar je pod temi sestavinami, vključno z izvlečki, je v količinah, nižjih od 1%. Izdelek je po izbiri sestavin dober, seveda pa se spet srečamo s ponavljajočo se težavo nemških znamk: alkohol v večjih količinah. Če dobro pogledamo INCI, je to izdelek brez konzervansov, kar pomeni, da je alkohola v njem toliko, da lahko konzervira. Ali je res potrebno oči obremenjevati z alkoholom?

Primer seruma za mastno kožo:

INCI: Aqua, Aloe barbadensis gel, Potassium azeloyl diglycinate, Salix alba extract, Sodium hyaluronate, Camellia sinensis extract, Zinc gluconate, Potassium sorbate, Capryloyl glycine, Salicylic acid, Glycerin, Lavandula hybrida oil, Vanilla planifolia extract, Parfum, Linalool

Pri tem izdelku bomo zgoščevalce vodne faze zaman iskali. Mejo enega odstotka nam tako predstavlja lahko natrijev hialuronat ali pa celo izvleček vrbe. Pred tema dvema sestavinama najdemo dejansko aktivno snov – kalijev derivat azelaične kisline, ki uravnava izločanje sebuma. Ker se ta aktivna snov nahaja pred mejo enega odstotka, nam to lahko daje misliti, da jo je proizvajalec uporabil v zares aktivni količini (od 4-10%). V INCI najdemo še izvleček vrbe, cinkov glukonat in salicilno kislino, ki pripomorejo k izboljšanju aknaste kože.

Izdelkov na osnovi vode je na tržišču bolj malo, predvsem zato, ker se pri izdelavi raznih kozmetičnih izdelkov teži k vključevanju olj ali drugih snovi, topnih v maščobah. Kjer je maščoba, pa bo po vsej verjetnosti potreben tudi emulgator, zato se kaj kmalu znajdemo v naslednji kategoriji: emulzije.

Emulzije: kreme za obraz, roke, telo

Najpogostejše sestavine emulzij so voda, glicerol, maščobe, emulgatorji, zgoščevalci maščobne in vodne faze ter konzervansi. Največ je navadno vode, zato jo bomo našli na prvem mestu, najmanj pa je navadno zgoščevalcev vodne faze ter konzervansov.

Kreme za roke, obraz ali telo se med seboj bistveno razlikujejo le po dodatkih. Kreme za roke imajo povečini bolj preproste formule, kreme za obraz pa so pogosto zapleten labirint takšnih in drugačnih sestavin: vitaminov, izvlečkov, nanosomov, anti-age sestavin in drugega. V objavi bom kot primere INCI podala le primere krem za roke, saj je za začetno pridobivanje občutka več kot dovolj. Kreme za obraz in telo se vrednoti po istih kriterijih, le da smo pri kremah za obraz precej bolj pozorni tudi na dodatke.  

Če krema za obraz nudi »dolgotrajno vlaženje za suho kožo«, bo le-ta morala vsebovati vlažilne sestavine kot so npr. glicerol, natrijev hialuronat, sorbitol, natrijev laktat, Zinc PCA itd. Brez vlažilnih sestavin ni vlaženja – napis na etiketi pa je zgolj zavajanje. Če krema obljublja »anti-age« delovanje, vendar od vseh anti-age sestavin vsebuje le tokoferol, pa še ta se nahaja nekje med zadnjimi mesti v INCI ali zgolj nekje za mejo enega odstotka, lahko kremo mirno pustimo na prodajni polici. Enako velja za vse ostale kreme za obraz: voda, olja in emulgatorji so osnova, učinkovitost kremi pa dajo dodatki, vitamini, aktivne sestavine – brez njih je emulzija le emulzija, ne pa namenska krema za določen tip kože ali za določen tip težave.

Pri emulzijah kot prvi »znak« določanja količin pogosto iščemo glicerin. Le-ta je marsikdaj kar na drugem mestu, takoj za vodo, pogosto pa je tudi na kakšnem kasnejšem mestu. Na drugem mestu ga navadno najdemo bolj v vlažilnih kremah, v takem primeru je njegov odstotek lahko tudi visok (npr. glicerinska krema za roke). Po večini se količina glicerola vrti pod 5%, pogosto tudi manj. To je prvi podatek.

Drugi podatek pa je že znano iskanje meje enega odstotka. Vse, kar je med glicerolom in prvo sestavino, za katero vemo, da predstavlja mejo enega odstotka, je po vsej verjetnosti uporabljeno v »aktivnih« količinah.

Vzemimo za primer INCI neke kreme za roke. Najprej eno bolj »prazno«, silikonsko.

INCI: Acqua, Glyceryl stearate SE, Paraffinum liquidum, Glycerin, Cetyl alcohol, Dimethicone, Phenoxyethanol, Disodium EDTA, Methylparaben, Parfum, Calcium PCA, Tocopheryl acetate

Najdemo glicerin (na četrtem mestu, za emulgatorjem in za parafinom), ki bo torej po vsej verjetnosti v količini, nižji od 5%. Najdemo tudi prvi konzervans: Phenoxyethanol. Vse, kar sledi, je gotovo pod 1%: vitamina E in kalcija PCA (vlažilna sestavina) je v kremi le za spoznanje. Lahko bi preprosto rekli: parafinska krema z dodatki za lepši videz.

Bolj komplicirana krema:

INCI: Aqua, Glycerin, Petrolatum, Caprylic/Capric triglyceride, Ethylhexyl palmitate, Butylene glycol, Cetearyl alcohol, Propylene glycol, Stearate, Glycine soja oil, Lauryl lactate, Eucalyptus globulus leaf extract, Lupinus albus seed extract, Simmondsia chinensis seed oil, Squalene, Tocopheryl acetate, Peg-40 stearate, Carbomer, Dimethicone, Beeswax, Imidazolidinyl urea, Methylparaben, Hydroxyethylcellulose, Choleth-24, Trimethylsiloxysilicate, Parfum/Fragrance, Squalane, Ceteth-24, BHT, Disodium EDTA, Lanolin alcohol, Lecithin, Hyaluronic acid, Triethanolamine, Phosphoric acid.

Najdemo glicerin, ki je na drugem mestu. Gre za vlažilno kremo za roke, torej je lahko glicerina tudi več kot 5%. Poiščemo prvo snov, za katero vemo, da je gotovo pod 1%. To je Carbomer. Vendar pa je krema močno bela, pred Carbomerjem pa imamo vsaj dva rastlinska izvlečka: Eucalyptus globulus in Lupinus albus. Zelo verjetno je zato meja enega odstotka pred tema dvema sestavinama.

Ko postavimo dve mejni točki, pogledamo, kaj se nahaja med glicerolom in rastlinskimi izvlečki. Najdemo petrolatum (in to takoj za glicerolom!), sintetična mazljiva olja, topila za rastlinske izvlečke, zgoščevalce maščobne faze ter malo pred izvlečki sojino olje. Ker je sojino olje čisto pri koncu, že v bližini meje enega odstotka, ga je v kremi najbrž malo.

Vse, kar sledi rastlinskim izvlečkom, je prisotno v zelo majhnih količinah. To so jojobino olje, skvalen, vitamin E, konzervansi, dišave in vse ostalo. Če vse skupaj seštejemo, imamo opravka s kremo, v kateri osnovo predstavlja petrolatum in sintetična olja, vključene naravne sestavine pa so uporabljene bolj kot ne zaradi reklame.

Za primer še bolj naravna kreme za roke:

INCI: Aqua, Glycine soja oil, Alcohol, Olea europaea fruit oil, Glycerin, Butyrospermum parkii butter, Myristyl alcohol, Cetearyl alcohol, Glyceryl stearate citrate, Caprylic/Capric triglyceride, Cera alba, Cellulose, Calendula officinalis flower extract, Xanthan gum, Aloe barbadensis leaf juice, Tocopheryl acetate, Tocopherol, Ascorbyl palmitate, Helianthus annuus seed oil, Parfum, Limonene, Linalool, Geraniol, Citral, Citronellol, Farnesol, Benzyl benzoate

Najdemo glicerin, ki je na petem mestu. Torej je lahko v količini 5% ali manj. Poiščemo prvo sestavino, za katero vemo, da se jo uporablja v količini, nižji od 1%. To je ksantan gumi, imamo pa tik pred njim tudi izvleček ognjiča. Krema je precej bele barve, zato je lahko meja enega odstotka tudi pred tem izvlečkom.

Pred glicerolom najdemo sojino olje, alkohol in oljčno olje. Te sestavine so gotovo prisotne v precej visokih količinah, kar bi sicer bilo pohvalno, če ne bi med prvo trojico bil prav alkohol. Med glicerolom in mejnim enim odstotkom najdemo karitejevo maslo, zgoščevalce maščobne faze, emulgatorje, vosek in eno sintetično olje, kar nam daje misliti na bogato, mastno kremo. Za ksantanom najdemo alojo, vitamin E, vitamin C, sončnično olje ter dišavo, alergene in konzervans.

Čistilna mleka

Čistilna mleka za obraz so pogosto na meji med emulzijami in detergenti, zato jim pripada v tej objavi nekoliko posebno mesto. V grobem lahko čistilna mleka razdelimo na dve skupini: tista, ki vsebujejo površinsko aktivne snovi ter tista, ki jih ne vsebujejo.

Čistilna mleka, ki ne vsebujejo površinsko aktivnih snovi, so po naravi le preproste emulzije, zato branje INCI etiket ni kaj dosti drugačno od različnih krem za roke, obraz in podobno. Pri tem je dobro, da upoštevamo le dejstvo, da je prisotnost esterskih in drugih lahkih mazljivih olj (npr. Coco-caprylate, Isoamyl laurate, Octyldodecanol in podobni) v takšnih izdelkih zaželena. Čistilna mleka se morajo namreč spopasti s težko nalogo odstranjevanja ličil – prav tu pa se vsa tista »sintetična« olja izkažejo! Njihova topna moč za barvila in ličila je namreč večja od rastlinskih olj, posledično zato bolje odstranijo ličila, koža pa se manj razdraži.

INCI: Arachis hypogaea oil, Rosa centifolia water, Cera alba, Mel, Iris florentina extract, Glycerine, Rose centifolia extract, Styrax benzoin extract, Sodium borate, Methylparaben, Propylparaben

Čistilno mleko, izdelano na osnovi boraksa in čebeljega voska. Ker se cerotična kislina v čebeljem vosku v prisotnosti boraksa umili, imamo opravka z bazično emulzijo, izdelano na osnovi mila. Glede na to, da je njen namen ta, da se z njo umijemo in nato speremo, bazičen pH ni problematičen.

Drug sklop čistilnih mlek pa predstavljajo tisti izdelki, ki imajo v emulziji dodano tudi določeno količino površinsko aktivnih snovi, ki pa so navadno v precej majhnih količinah. V primeru naravnih izdelkov bomo po vsej verjetnosti imeli opravka z glukozidi (npr. Lauryl glucoside), pri manj naravnih izdelkih pa z različnimi variantami laureth sulfati (npr. Sodium laureth sulphate) in cocamidi (npr. Cocamide TEA) ali celo polisorbati. Namesto ekoloških mazljivih olj pa bomo našli kopico silikonov ali parafinov.

Primer ne najbolj naravnega čistilnega mleka:

INCI: Aqua, Ethylhexyl palmitate, Glycerin, Cyclopentasiloxane, Nymphaea alba flower extract, Rosa Gallica, Acrylates/C10-30 alkyl acrylate crosspolymer, Butylene glycol, Carbomer, Dipropylene glycol, Disodium cocoamphodiacetate, Magnesium laureth sulfate, Magnesium laureth-8 sulfate, Magnesium oleth sulfate, Peg/ppg 18/18 dimethicone, Propylene glycol, Sodium chloride, Sodium diglycolate, Sodium laureth sulfate, Sodium laureth-9 sulfate, Sodium oleth sulfate, Sodium palmitoyl proline, Triethanolamine, Disodium EDTA, Methylparaben, Phenoxyethanol, Quaternium-15

Čistilno mleko vsebuje kar celo serijo površinsko aktivnih snovi, gostoto pa mu daje akrilatni zgoščevalec Acrylates/C10-30 alkyl acrylate crosspolymer. Pri zgoščevanju detergentov se uporablja poseben akrilat, ki veliko bolje prenese elektrolite in se ga uporablja v količinah, višjih od 2,4%. Ker je v čistilnem mleku odstotek površinsko aktivnih snovi relativno nizek, bo najbrž tudi akrilata le malo, zato nam v tej formuli akrilat ne daje jasne meje enega odstotka. Koliko dejansko ga je, težko sklepamo. Prav tako nekoliko težje sklepamo, kje natančno se nahaja meja enega odstotka.

Pohvalno je, da se v tem izdelku izvlečki nahajajo pred akrilatom – če je akrilat v količini nad 1%, je izvlečkov kar precej. V nasprotnem primeru pa je lahko meja enega odstotka tudi pred izvlečki… Vendar pa ni pohvalna uporaba silikonov (Cyclopentasiloxane) ter cele serije ne najbolj milih površinsko aktivnih snovi.

Primer naravnega čistilnega mleka:

INCI: Aqua, Aloe barbadensis gel, Prunus amygdalus dulcis oil, Helianthus annuus seed oil, Cetearyl alcohol, Glycerin, Glyceryl stearate citrate, Glyceryl stearate, Coco caprylate, Sodium stearoyl lactylate, Lauryl glucoside, Xanthan gum, Capryloyl glycine, Potassium sorbate, Rosmarinus officinalis extract, Brassica napus seed oil, Sodium phytate, Parfum

Primeri takšnih INCI so bolj izjema kot pravilo, vendar obstajajo: polni dobrih sestavin na pravih mestih. Če na hitro pregledamo seznam sestavin, lahko mejo enega odstotka postavimo pri ksantan gumiju. Kar je za njim, je v zelo majhnih količinah. Na samem vrhu najdemo gel iz aloje, nato pa obilico mandljevega in sončničnega olja. Za njima imamo emulgatorje in glicerol, nato pa »sintetično« olje Coco-caprylate in površinsko aktivne snovi: Sodium stearoyl lactylate in Lauryl glucoside. Obe sta izjemno nežni do kože.

Tončka Mavrič
avtorica bloga Moja domača kozmetika