Napihnjenost in vetrovi

Napihnjenost različni ljudje doživljajo različno - kot napetost ali nelagodje v trebuhu, spuščanje vetrov, spahovanje, blažje bolečine, povečan obseg trebuha ali pa kar kombinacijo vsega. Pojavi se lahko takoj po obroku ali šele kasneje; v prvem primeru gre najverjetneje za motnjo na nivoju želodca, v drugem pa na nivoju črevesja.
Vetrovi so pri napihnjenosti pogosta težava. Napenjanje lahko povzroči socialno zadrego, ki je velikokrat glavni razlog, da ljudje poiščejo zdravniško pomoč. V prebavnem sistemu je sicer v vsakem trenutku prisotna določena količina plinov, ki se v glavnem nahajajo v želodcu in debelem črevesju. Povprečen človek proizvede približno 0.5-1.5 litra plinov na dan in spušča vetrove približno 10-krat na dan, do 20-krat pa štejemo za normalno. Glavne komponente vetrov so plini brez vonja: dušik, vodik, ogljikov dioksid, metan in kisik. Značilen neprijeten vonj se pojavi, kadar vetrovi vsebujejo tudi druge snovi, npr. skatol, indol in žveplove spojine. Njihov delež je v veliki meri odvisen od prehrane in aktivnosti bakterij, ki živijo v debelem črevesu.

Kaj povzroča napihnjenost?

Vzrokov za napihnjenost je veliko. Presežek plinov v prebavnem traktu (požiralniku, želodcu, tankem ali debelem črevesju) je lahko posledica povečanega vnosa plinov (npr. zaradi požiranja zraka ali pitja gaziranih pijač) ali pa povečane proizvodnje plinov v prebavilih (zaradi bakterijske razgradnje neprebavljene hrane).

Do nezavednega zaužitja zraka (t.i. aerofagije) lahko pride pri prehitrem in nezadostnem žvečenju hrane, hitrem pitju, žvečenju žvečilnih gumijev, kajenju, lizanju bonbonov ali lizik, pitju gaziranih pijač, uporabi neustrezne zobne proteze, hiperventilaciji ali kot odziv na stres. Povsem normalno je, da med hranjenjem in dihanjem pogoltnemo tudi določeno količino zraka, ki pa je ponavadi majhna. Če je pogoltnemo več kot običajno (največkrat ne da bi se tega zavedali), to lahko povzroči spahovanje in tudi napenjanje. Večina presežka pogoltnjenega zraka se izloči s spahovanjem, preostali plin pa se premika v črevo in se sprosti skozi anus v obliki vetrov.

Na napihnjenost močno vpliva tudi prehranjevanje. Hrana se po zaužitju v večini primerov v tankem črevesju s pomočjo prebavnih encimov razgradi in nato skozi črevesno steno absorbira v kri. Če do razgradnje zaradi katerega koli razloga ne pride, pa v nespremenjeni obliki potuje naprej v debelo črevo, kjer jo začnejo prebavljati in razgrajevati bakterije, ki so sicer tam normalno prisotne in neškodljive. V tem kemičnem procesu razgradnje nastajajo tudi plini, ki jih nato izločamo v obliki vetrov.
Res pa je, da na različna živila ljudje reagiramo različno. Hrana, ki pri določeni osebi povzroči nastanek plinov, lahko nekomu drugemu ne dela prav nobenih težav. Poleg tega lahko nekatere bakterije v debelem črevesju uničujejo pline, ki jih proizvajajo druge bakterije. Pri različnih ljudeh najdemo različna razmerja med tema dvema vrstama bakterij, kar lahko pojasni, zakaj imajo nekateri večje težave z vetrovi kot drugi.
Nastanek napihnjenosti in vetrov lahko povzroči večina živil, ki vsebujejo ogljikove hidrate. Posebej problematična so tudi živila, ki vsebujejo rafinozo (ogljikov hidrat, ki ga v velikih količinah najdemo npr. v fižolu, v manjših količinah pa tudi v zelju, brstičnem ohrovtu, brokoliju, beluših, drugi zelenjavi in polnozrnatih izdelkih), koncentrirane maščobe (npr. ocvrta hrana), mleko in mlečni izdelki, stročnice (npr. fižol, leča, grah, čičerika, bob), škrobnata živila (npr. krompir, koruza, testenine in pšenica, ne pa tudi riž, ki je med škrobnatimi živili izjema, ki ne povzroča vetrov), temno pivo, rdeče vino, kofein in gazirane pijače. Problematična je lahko tudi fruktoza, ki jo v naravi najdemo v sadju, zelenjavi (predvsem korenovkah) in medu, vendar njen veliko večji in pomembnejši delež zaužijemo z navadnim sladkorjem (ki vsebuje polovico glukoze in polovico fruktoze) ter z rafiniranim visokofruktoznim koruznim sirupom, ki se v prehranski industriji zaradi visoke sladkosti in nizke cene množično uporablja za slajenje različnih živil.

Napihnjenost je lahko tudi posledica uživanja prekomerne količine vlaknin ali sladkornih alkoholov (poliolov). Med vlaknine uvrščamo npr. pektin, inulin, guar gumi, beta glukane, celulozo in lignin, najdemo pa jih predvsem v stročnicah in drugi zelenjavi, polnozrnatih žitaricah, sadju, krompirju, oreščkih in semenih. Vlaknine so v priporočenih količinah sicer odlične za zdravje in prebavo, saj znižujejo krvni sladkor in holesterol, preprečujejo drisko in zaprtje, omogočijo učinkovitejše delovanje prebavnih encimov ter povečujejo občutek sitosti in tako znižujejo prekomerno telesno težo. Vendar človeški prebavni encimi vlaknin ne morejo razgrajevati, zato to nalogo prevzamejo črevesne bakterije, ki med tem procesom proizvajajo tudi pline, ki jih nato izločimo v obliki vetrov. Kadar zaužijemo večjo količino vlaknin, je tudi vetrov več.
Polioli pa so naravne spojine, ki jih najdemo v rastlinah, a se jih v komercialne namene najpogosteje pridobiva s fermentacijo iz sladkorjev in škrobov. Mednje spadajo npr. sorbitol, ksilitol, maltitol, manitol, eritritol in izomalt. Uporabljamo jih kot sladila, ki so zelo priljubljena med tistimi, ki želijo nadzorovati nivo krvnega sladkorja ali vnos kalorij. Po videzu in okusu so namreč podobni navadnemu belemu sladkorju, vendar imajo nižjo energijsko vrednost ali pa so celo brez kalorij, saj se (tako kot vlaknine) v tankem črevesju ne razgradijo in absorbirajo. Ko v nespremenjeni obliki dosežejo debelo črevo, jih začnejo razkrajati bakterije, pri čemer se tvorijo plini. Njihovo prekomerno uživanje zato lahko povzroči napenjanje in tudi drisko.

Napihnjenost lahko nastane tudi kot posledica delovanja hormonov, porušenega ravnovesja črevesnih probiotičnih bakterij ali določenih živčnih impulzov, ki nastajajo pod vplivom neprijetnih čustev in stresnih situacij. Tudi sedeče delo in neustrezen način hranjenja sta v današnjem času pogosti težavi. Dolgotrajno sedenje upočasnjuje praznjenje želodca in odvajanje blata, zaradi pomanjkanja časa pa jemo hitro in hrano slabo prežvečimo, zato pride v črevesje slabše predelana. Vzrok za napihnjenost in vetrove je lahko tudi alergija ali intoleranca na določeno hrano. Precej pogosta je npr. laktozna intoleranca, o kateri lahko več preberete v članku o laktozni intoleranci.
Druga stanja, ki lahko povzročijo omenjene težave, so: kronične vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), tumorji v prebavilih, kile, celiakija, žolčni kamni, jetrne, ledvične ali srčne bolezni, sladkorna bolezen, zaprtje, gastroenteritis, sindrom razdražljivega črevesja, motnje hranjenja, dumping sindrom, gastroezofagealna refluksna bolezen, avtoimunski pankreatitis, peptične razjede, paraziti (npr. giardioza), itd. V teh primerih so napenjanju sicer ponavadi pridruženi tudi drugi simptomi. Pri ženskah se napihnjenost pogosto pojavlja tudi pred in med menstruacijo, ko hormonska nihanja povzročijo zastajanje tekočin v telesu. Lahko jo povzroči tudi slabša absorpcija živil v prebavilih, kar imenujemo malabsorpcijski sindrom. Slednji nastane npr. kot posledica zmanjšane proizvodnje encimov trebušne slinavke ali pa težav z žolčnikom ali črevesno sluznico. Kot možen vzrok napihnjenosti naj omenimo še sindrom SIBO, pri katerem gre za prekomeren razrast bakterij v tankem črevesju.
Če se prehod črevesne vsebine skozi debelo črevo iz katerega koli razloga upočasni, bakterije lažje in intenzivneje razgrajujejo neprebavljene ostanke hrane. Pri osebah z zaprtjem ali zmanjšanim delovanjem črevesja je zato pojav napihnjenosti in vetrov pogost.
Napenjanje je tudi možen stranski učinek nekaterih zdravil, npr. nesteroidnih protivnetnih zdravil (ibuprofen, diklofenak, indometacin, ketoprofen..), odvajal, sredstev proti glivicam, statinov in vareniklina (sredstva za pomoč pri odvajanju od kajenja).

Res je, da prekomerna količina plinov v prebavilih povzroča občutek napihnjenosti v trebuhu, vendar pa imajo nekatere osebe, ki tožijo zaradi napihnjenosti, pogosto v črevesju povsem običajno količino plinov. V takšnih primerih gre lahko za povečano občutljivost črevesne stene na raztezanje. Tudi ljudje z brazgotinami ali zarastlinami zaradi kil ali po trebušnih operacijah lahko doživljajo občutek napihnjenosti zaradi povečane občutljivosti na pline.

Kdaj je potrebno poiskati zdravniško pomoč?

Pregled potrebujete, če se poleg napihnjenosti pojavi tudi kateri izmed naslednjih simptomov ali znakov: bolečine ali krči v trebuhu, dalj časa trajajoče spremembe pri odvajanju blata (driska, zaprtje), kri v blatu, slabokrvnost, povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, nenamerno hujšanje ali otekanje trebuha ali okončin. Posebej morate biti pozorni na bolečine in simptome, ki vas ponoči zbudijo. Zdravnika obiščite tudi, če je napihnjenost dolgotrajna in sami ne morete ugotoviti vzroka zanjo. Večino primerov lahko uspešno zdravi že osebni zdravnik, preostale pa na podlagi osnovnih izvidov napoti dalje k ustreznemu specialistu (npr. gastroenterologu, infektologu, endokrinologu). Če obstaja sum na psihološko ozadje težav (npr. požiranje zraka zaradi anksioznosti), lahko razmislimo tudi o pregledu in terapiji pri psihiatru ali psihologu.

Kako ugotovimo vzrok za napihnjenost?

Zdravnika bodo zagotovo zanimale vaše prehranske navade in življenjski slog, verjetno pa bodo potrebne tudi krvne preiskave in analiza blata. V primeru suma na laktozno intoleranco lahko opravimo vodikov dihalni test. Pri tej preiskavi oseba zaužije napitek, ki vsebuje določeno količino laktoze, nato pa začnemo meriti koncentracijo nekaterih plinov v izdihanem zraku. Pri bolniku z laktozno intoleranco med bakterijsko razgradnjo laktoze v črevesju namreč nastajajo določeni plini, ki se deloma prenesejo tudi v pljuča in izločijo z dihanjem. Če torej pride do značilnega porasta teh plinov v izdihanem zraku, lahko sklepamo, da ima bolnik laktozno intoleranco.
Kadar osnovne preiskave ne pokažejo vzroka težav, lahko resnejše bolezni izključujemo s pomočjo rentgenskega slikanja, kolonoskopije, gastroskopije, ultrazvoka trebuha, jejunoileografije, magnetne resonance ali drugih preiskav, za katere se na podlagi specifičnih značilnosti posameznega primera odloči specialist.
Analiziramo lahko tudi vsebnost plinov v vetrovih. To nam pomaga določiti, ali je vzrok težav prekomerno požiranje zraka (vetrovi v tem primeru vsebujejo predvsem dušik, kisik in ogljikov dioksid) ali proizvodnja plinov v prebavilih (vetrovi vsebujejo predvsem ogljikov monoksid, vodik in metan).

Kaj lahko storite sami?

Napihnjenost je lahko sicer zelo neprijetna, a največkrat popolnoma nenevarna težava. Z zdravim načinom življenja in spremembo prehrane jo lahko ublažimo in marsikdaj tudi odpravimo. Pomembno pa se je zavedati, da se ljudje na iste ukrepe različno odzivamo, zato je pri odkrivanju učinkovitih metod včasih potrebna velika mera potrpljenja.
Za začetek lahko poskusite s pisanjem prehranskega dnevnika, v katerega zabeležite vsa zaužita živila in morebitne težave z napihnjenostjo. Tako boste lažje ugotovili, če vam določena hrana povzroča težave. Iz prehrane lahko poskusite odstraniti tudi vsa potencialno problematična živila, o katerih smo pisali zgoraj, nato pa jih postopoma (po eno na vsakih 48 ur) počasi ponovno uvajate na jedilnik in opazujete spremembe.
Če sumite na laktozno intoleranco, lahko za 10-14 dni iz prehrane odstranite vse mlečne izdelke in spremljate spremembe v počutju.
Bodite tudi telesno aktivni, izogibajte se stresnim okoliščinam, žvečenju žvečilnega gumija in umetnim sladilom. Če nosite protezo, poskrbite, da bo ustrezne velikosti. Jejte počasi, hrano dobro prežvečite in se ne prenajedajte. Zaužijte več manjših obrokov na dan (večji obroki so namreč težje prebavljivi), zadnji obrok pa naj bo na vrsti vsaj 2 uri pred spanjem. Pijte tudi dovolj tekočine, saj tako pospešite praznjenje želodca, izogibajte pa se gaziranim, zelo mrzlim in zelo vročim pijačam.
Poskusite lahko tudi z omejitvijo hrane z veliko vsebnostjo maščob, npr. ocvrte hrane. Če je maščob v enem obroku preveč, se ne morejo v celoti prebaviti in absorbirati, kar lahko povzroča napihnjenost, vetrove in drisko. Prekomerno uživanje z živalskimi maščobami bogate hrane povzroča tudi sproščanje spodnjega sfinktra požiralnika (mišice, ki preprečuje zatekanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik), kar vodi v pekoč občutek v prsih (zgago) in spahovanje. Želodec se v tem primeru tudi počasneje prazni, kar sproži občutek sitosti in tiščanja.
Naslednji možen ukrep je prenehanje kajenja, ki povečuje količino nenamerno pogoltnjenega zraka, hkrati pa lahko poslabša simptome tudi z draženjem prebavnega sistema.
Pomaga lahko tudi uživanje ingverja, zeliščnih čajev (npr. iz komarčka, janeža, kumine, mete ali poprove mete), lanenega semena, probiotičnih jogurtov, medu, cimeta, koromača in sokov, narejenih iz špinače, kumar in drugih vrst zelene zelenjave.

Včasih pa spremembe v prehrani in življenjskem slogu niso dovolj. V primeru, da je napihnjenost posledica prekomerne bakterijske rasti v prebavilih ali parazitske infekcije, je nujna uporaba antibiotikov ali protiparazitskih zdravil. Če je prisotno zaprtje, ga je potrebno zdraviti s povečanim uživanjem prehranskih vlaknin ali uporabo odvajal. Pri napihnjenosti lahko pomaga tudi aktivno oglje, ki absorbira pline v prebavnem sistemu in tako ublaži simptome. Pri njegovi uporabi pa bodite previdni, če hkrati jemljete tudi druga zdravila, saj oglje nase veže tudi njihove zdravilne učinkovine in tako povzroči manjšo učinkovitost zdravil. Pred uporabo se zato posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Koristijo lahko tudi prehranska dopolnila z encimom alfa-galaktozidazo, ki pomaga izboljšati prebavo ogljikovih hidratov, ter zdravila, ki vsebujejo simetikon - penilno sredstvo, ki olajša izločanje želodčnih plinov s spahovanjem, vendar pa žal ne vpliva na črevesne pline. Poskusite lahko tudi z jemanjem probiotikov, ki spodbujajo rast dobrih bakterij v prebavnem sistemu in tako pomagajo pri prebavi ter zmanjšajo napihnjenost in vetrove. Posameznikom z laktozno intoleranco se ni več potrebno izogibati mleku in mlečnim izdelkom. Zaužitje encima laktaze v obliki tablet, kapsul ali kapljic pred obrokom, ki vsebuje laktozo, prepreči nastanek simptomov. Na voljo pa so tudi različne vrste mlečnih izdelkov brez laktoze, ki jim je ta encim dodan že med procesom proizvodnje.
Če je napihnjenost posledica določene bolezni ali sindroma, lahko ustrezno zdravljenje osnovnega stanja odpravi tudi ta simptom, zato v primeru hujših težav ne odlašajte z obiskom pri svojem zdravniku.

Kaja Mohorko, dr. med.