Potovalna lekarna

Slovenci smo znani kot narod, ki rad potuje. A brezskrbno uživanje lahko hitro prekine bolezen ali poškodba, uživanje v odkrivanju neznanih krajev pa zamenja mučno iskanje zdravniške pomoči. Velikokrat si lahko pri manjših težavah pomagamo tudi sami, zato je pomembno, da se na pot odpravimo ustrezno pripravljeni. Še posebej to velja za potovanja na območja, kjer kvalitetna zdravniška oskrba ni takoj dostopna. Kaj naj torej sestavlja našo osebno potovalno lekarno?

• Zdravila proti povišani telesni temperaturi in bolečinam (glavobol, zobobol, bolečine v mišicah in sklepih), npr. Lekadol, Brufen, Daleron, Coldrex, Panadol, Nalgesin, Plivamed, Plivadon, Saridon, Calpol, Tevitamol, Ibubel, Ibacut, Aspirin.
• Izdelki za lajšanje prehladnih znakov: Zdravila za blažitev vnetja žrela ter izdelki za pomoč pri zamašenem nosu (npr. Olynth HA, Septanazal, Medex Proponasal, Afrin, Favn Sinal).
• Izdelki za preprečevanje prebavnih motenj: Probiotiki lahko preprečijo prebavne težave med potovanjem po območjih z nižjim higienskim standardom.
• Izdelki za lajšanje prebavnih motenj: Rehidracijska raztopina, medicinsko oglje, probiotiki. V primeru odhoda na odročne kraje brez možnosti hitrega dostopa do zdravniške oskrbe lahko po predhodnem posvetu z zdravnikom s seboj vzamete tudi antibiotik za zdravljenje bakterijskih zastrupitev s hrano.
• Sredstva proti potovalni slabosti: npr. Dramina, Sea-Band, MyNuti.
• Prva pomoč: Obliži, steri strip, sterilne gaze, lepilni trak, povoj, trikotna ruta. Na voljo so tudi že pripravljeni kompleti prve pomoči (npr. DermaPlast, Nexcare).
• Škarjice
• Razkužilo za rane (npr. Octenisept, Asept)
• Higienski pripomočki: Razkužilo za roke (npr. Kodan, Desderman, Plivasept), vlažilni robčki, navadni robčki.
• Pinceta za odstranjevanje klopov, trnov, osjih žel, ježevih bodic in drugih tujkov.
• Sredstvo za razkuževanje vode: Največkrat je na potovanju možno kupiti ustekleničeno vodo. Če pa se odpravljate v manj razvite kraje in niste prepričani, ali boste imeli dostop do pitne vode, s seboj vzemite sredstvo za razkuževanje vode, npr. jodove tablete.
• Termometer
• Zdravila proti alergiji: Za lajšanje občasnih blažjih težav z alergijami uporabljamo predvsem antihistaminike, npr. Claritine. Bolniki s hujšimi znanimi alergijami pa s seboj potrebujejo ustrezna zdravila, ki jih predpiše zdravnik (npr. Medrol, Epipen).
• Sredstva za zaščito pred piki insektov: Na voljo so repelenti z različnimi učinkovinami. Če potujete na tvegana območja, kjer komarji prenašajo nalezljive bolezni, svetujemo uporabo sredstva, ki vsebuje vsaj 30% DEET. To je učinkovina, za katero raziskave kažejo, da najučinkoviteje ščiti pred komarji, klopi in drugimi insekti. Ne pozabite tudi na mrežo, s katero se pred nadležnimi piki zaščitite ponoči.
• Sredstva za odpravljanje težav po piku insekta (npr. Kamagel, After Bite, Regulat Skin Repair, Smrekovit, Bach Rescue, Uriage, Phyto Garda Citroledum, Flora gel po pikih, hladilne blazinice).
• Zdravila za lajšanje želodčnih težav (npr. Nolpaza control, Rutacid, Ranital S, Noacid, Spikaur gel)
• Sredstva za sončenje z zaščitnim faktorjem ter sredstva za nego kože po sončenju.
• Kontracepcijska sredstva, če jih potrebujete. Če obstaja možnost, da boste imeli rizične spolne odnose, ne pozabite na kondome, ki edini ne ščitijo le pred neželeno nosečnostjo, ampak tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi.
• Zdravila, ki vam jih je predpisal osebni zdravnik in jih tudi sicer redno jemljete. Pazite, da s seboj vzamete dovolj veliko zalogo.

Kam potujete?

Vsebina potovalne lekarne je odvisna tudi od destinacije, na katero se odpravljate. V mrzlih severnih deželah verjetno ne boste potrebovali zaščite pred komarji, v razviti evropski prestolnici pa ne sredstva za razkuževanje vode. Pred potovanjem v oddaljene kraje je priporočljivo obiskati eno izmed ambulant za potnike, ki delujejo v okviru Območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Tam vam bodo pojasnili specifična zdravstvena tveganja, ki se pojavljajo na vaši izbrani destinaciji, in vam predstavili priporočljive ukrepe pred odhodom in med potovanjem samim. Pozanimajte se tudi o možnostih zdravniške oskrbe na območju, kamor se odpravljate. Obisk odročnih vasi ali treking skozi džunglo npr. zahtevata precej večjo in izčrpnejšo zalogo zdravil kot bivanje v glavnem mestu razvite države. Pomembno je upoštevati tudi vrsto aktivnosti, ki se je nameravate udeležiti. Če se odpravljate v hribe, to zahteva povsem drugačno pripravo kot ležanje na plaži. V prvem primeru so npr. nepogrešljivi obliži, gaze in drugi izdelki za oskrbo žuljev na nogah, v drugem primeru pa naj bo več poudarka na zaščiti pred soncem.

Shranjevanje vsebine potovalne lekarne

Večino zdravil je potrebno shranjevati na sobni temperaturi in jih dobro zaščititi pred svetlobo in vlago. Vseeno vedno dobro preberite navodila za uporabo, saj nekatera zdravila zahtevajo shranjevanje pri posebnih pogojih, npr. pri nižjih temperaturah (v hladilniku). Če potujete z letalom, jih imejte pri sebi, saj se v prostorih za prtljago temperatura lahko močno zniža. Tako se izognete tudi neprijetnemu iskanju novih zdravil v primeru izgube prtljage.

Na kaj morate biti še posebej pozorni?

Pred odhodom preverite rok uporabe zdravil. Tista s pretečenim rokom zavrzite in si priskrbite nova. Vedno s seboj vzemite tudi navodila za uporabo. Če jemljete zdravila, ki jih je potrebno ob prečkanju državne meje prijaviti, ali če imate s seboj igle, brizge ali druge specifične pripomočke, prosite svojega zdravnika za ustrezno potrdilo, sicer vam jih lahko na meji odvzamejo. Kadar potujete z letalom in želite v ročno prtljago shraniti zdravilo v obliki tekočine (npr. sirup), pri letalski družbi preverite pogoje prevoza tekočin. Večina letalskih prevoznikov v ročni prtljagi dovoljuje največ 10 stekleničk tekočine, pri čemer prostornina nobene izmed njih ne sme presegati 100ml. Ne pozabite tudi na potrdilo o zdravstvenem zavarovanju. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja velja v državah članicah EU in EGP ter v Švici, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji. Je brezplačna, a zagotavlja le osnovno zdravstveno oskrbo, ki velikokrat ne zadostuje, zato priporočamo, da si pri eni izmed zavarovalnic uredite tudi dodatno zavarovanje za tujino. Cena je zanemarljiva v primerjavi s stroški, ki jih boste morali poravnati, če resneje zbolite ali se poškodujete. Pri izbiri zavarovanja bodite vedno pozorni na to, da ustreza vašemu tipu potovanja. Nekatera zavarovanja namreč ne vključujejo športnih aktivnosti (npr. potapljanja, smučanja) ali pa ne veljajo nad določeno nadmorsko višino (npr. nad 3000m).

Preventivna cepljenja in jemanje antimalarikov

V ambulanti za potnike vam bodo znali svetovati, če je v vašem primeru potrebno cepljenje. Pazite, da se o tem pravočasno pozanimate, saj je nekatera cepljenja nujno opraviti že več tednov pred odhodom. Največkrat svetujemo cepljenje proti hepatitisu A in B ter tifusu, ki so pogosti v krajih s slabimi higienskimi razmerami. Določene države zahtevajo cepljenje proti rumeni mrzlici - brez potrdila o njem v državo ne boste mogli vstopiti. Če boste imeli na potovanju stike z živalmi, je pred obiskom nekaterih krajev priporočljivo tudi cepljenje proti steklini.

Kadar potujete na malarična območja, je nujen razmislek o možnostih zaščite. Cepljenje zaenkrat še ni mogoče, na voljo pa je zaščita s tabletami, imenovanimi antimalariki, ki v primeru pika okuženega komarja preprečijo razvoj bolezni. Poznamo 4 tipe malarije, ki se razlikujejo po simptomih in resnosti bolezni. Različni tipi se pojavljajo na različnih predelih sveta, določen antimalarik pa deluje le proti določenemu tipu bolezni - izbira zdravila je zato odvisna od države, v katero potujete. Prav tako je pomembno upoštevanje možnih stranskih učinkov. Doksiciklin npr. poveča občutljivost kože na UV žarke, zato ni najboljša izbira za tiste, ki nameravajo počitnice preživeti na plaži. Prav tako ga ne smejo uporabljati nosečnice. Lariam po drugi strani včasih povzroči psihiatrične motnje, zato ni primeren za ljudi, ki imajo ali so imeli v preteklosti težave z depresijo, psihozo ali drugimi psihiatričnimi boleznimi. Najpogosteje predpisan antimalarik je v zadnjem času Malarone, ki ga povezujemo z najmanj stranskimi učinki, a je tudi precej dražji.
Na nekaterih območjih se je v zadnjih letih razvila odpornost na določene vrste antimalarikov. Zdravilo, ki ponekod nudi odlično zaščito, lahko na drugem območju z istim tipom malarije sploh ne učinkuje. Pravilna izbira zaščite glede na izbrano potovalno destinacijo je zato izredno pomembna. Do malarije sicer v redkih primerih lahko pride tudi kljub jemanju antimalarikov, vendar bolezen takrat praviloma poteka v blažji obliki. Ker zaščita z antimalariki ni 100% in ker v državah z malarijo pogosto najdemo tudi druge bolezni, ki jih prenašajo komarji (npr. dengo), je zato vedno nujna tudi hkratna uporaba repelentov in mrež proti komarjem.
Antimalarikov vam ne more predpisati osebni zdravnik. Izjema je doksiciklin, ki se sicer uporablja tudi kot antibiotik za zdravljenje številnih drugih okužb. Nadzor nad ostalimi antimalariki pa izvaja Inštitut za varovanje zdravja prek območnih Zavodov za zdravstveno varstvo, zato je edina možnost za pridobitev zdravila obisk ambulante za potnike. Nekateri potniki antimalarike sicer kupujejo tudi v tujini, prek spleta ali od drugih potnikov, ki jih ne porabijo v celoti, vendar to odsvetujemo. Takšna zdravila imajo namreč lahko pretečen rok uporabe, so bila nepravilno shranjena ali pa sploh ne vsebujejo ustreznih učinkovin. V nekaterih državah namreč raste trg s ponaredki, ki so lahko na videz popolnoma enaki kot prava zdravila, a so popolnoma neučinkoviti.

Kaja Mohorko, dr. med.