Povišan holesterol - naravne alternative zdravljenja

Povišana vrednost holesterola v krvi je ena najpogostejših bolezni, s katerimi se srečujemo v sodobni medicini, zdravila za zniževanje holesterola pa sodijo med najpogosteje predpisovana v razvitem svetu. Poglejmo, s katerimi prehranskimi dodatki si lahko pomagamo sami in tako preprečimo potrebo po (največkrat doživljenjskem) jemanju zdravil.

Indijski trpotec  

Lupine semen indijskega trpotca vsebujejo približno 78 % vodotopnih vlaknin. Uživanje lahko normalizira nivo holesterola in glukoze v krvi, uravnava izločanje inzulina, zniža povišan krvni tlak ter pomaga pri izgubi odvečne telesne teže. Pri zaprtju omogoči mehčanje blata, pri driski pa deluje ravno nasprotno.

Vpliv na holesterol je posledica delovanja vodotopnih vlaknin, ki zavirajo enterohepatični obtok žolčnih kislin. S tem se poveča pretvarjanje holesterola v žolčne kisline, kar znižuje koncentracijo tako celokupnega holesterola kot LDL v krvi.

Topne vlaknine v želodcu vežejo tekočino in tvorijo viskozen gel, zato se upočasni praznenje želodca in poveča občutek sitosti. Na ta način pomagajo tudi pri izgubi odvečne telesne teže.

Povečan volumen črevesne vsebine kot posledica izjemne hidrofilne sposobnosti semen indijskega trpotca s pritiskom na črevesne stene spodbuja peristaltiko, kar pripomore k normalnemu prehodu črevesne vsebine.  

Zelo pomembno je, da pri uživanju indijskega trpotca sočasno pijemo dovolj tekočine. Ob premajhni količini tekočine se vlaknine namreč izsušijo in učinek je lahko v tem primeru ravno nasproten.

Glukomanan

Glukoman je vodotopna prehranska vlaknina, pridobljena iz rastline Amorphophallus konjac. Znižuje nivo celokupnega holesterola in LDL, za kar je potrebno zaužiti med 3 in 13 gramov glukomanana na dan. Uspešno se uporablja tudi pri zniževanju telesne teže, saj tako kot semena indijskega trpotca v želodcu veže tekočino in tvori viskozen gel, ki upočasni praznjenje želodca in poveča občutek sitosti. Za namene zmanjševanja telesne teže je potrebno zaužiti vsaj 3x po najmanj 1 g glukomanana na dan.

Zelo pomembno je hkrati popiti dovolj tekočine (1 do 2 kozarca vode na vsak gram glukomanana).

Guar Gumi

Guar Gumi je tako kot indijski trpotec in glukomanan vodotopna prehranska vlaknina. Deluje podobno, saj v prisotnosti tekočine nabrekne in tako vpliva na črevesno peristaltiko ter dokazano zmanjšuje občutek lakote.  Klinične raziskave navajajo tudi učinek na zniževanje maščob, krvnega tlaka in glukoze v krvi.

Laneno seme

Laneno seme vsebuje 30 % vodotopnih in netopnih vlaknin, 20 % beljakovin, veliko mineralov (železo, cink, kalij, magnezij, fosfor, kalcij), vitamine B1, B2, C in E, karotene ter antikancerogene snovi. Je bogat vir omega-3 maščobnih kislin (predvsem alfa-linolenske kisline), vsebuje pa tudi omega-6 maščobne kisline (linolno kislino). Med vlakninami najdemo približno 3/4 netopnih in 1/4 topnih, vendar natančno razmerje še ni znano.

Raziskave so pri uživalcih lanenega semena pokazale spremembe v vrednostih krvnih lipidov v primerjavi s kontrolnimi skupinami, ki lanenega semena niso uživale. Prišlo je do znižanja celokupnega holesterola, LDL in trigliceridov ter zvišanja HDL. Med pomembne učinke sodijo tudi znižanje sistolnega in diastolnega krvnega tlaka, telesne teže ter indeksa telesne mase. Dodatno znižanje holesterola so opazili v skupini, ki je uživala kombinacijo lanenega semena in glukomanana.

Priporočljivo je, da zaužijemo eno do tri velike žlice lanenega olja na dan oz. 1 žlico olja na 30 kg telesne teže. Če uživamo semena, jih je pred zaužitjem priporočljivo zmleti, saj cela lanena semena prehajajo skozi prebavila neprebavljena. Ker vežejo tekočino, je pomembno, da sočasno popijemo dovolj vode.

Beta-glukan

Beta-glukan je topna vlaknina, ki v črevesju veže del s hrano zaužitega holesterola in tako znižuje vrednost holesterola v krvi. Uživanje vsaj 3 g beta-glukana na dan dokazano zniža nivo celokupnega holesterola za 0.25 mmol/l,  LDL holesterola pa za 0.30 mmol/l. Podatki o vplivu na HDL holesterol in trigliceride so različni. V nekaterih raziskavah so namreč ugotovili povezavo med uživanjem beta-glukana in normalizacijo vrednosti HDL in trigliceridov, v drugih raziskavah pa povezava ni bila potrjena. Tako kot druge vodotopne vlaknine tudi beta-glukan poveča volumen črevesne vsebine ter upočasni praznjenje želodca in prehod hrane skozi črevesje, zato zagotavlja daljši občutek sitosti in je koristen pri zmanjševanju prekomerne telesne teže. Pri zdravih ljudeh in pri sladkornih bolnikih znižuje nivo krvnega sladkorja po obroku in poveča občutljivost celic na inzulin, dokazano pa vpliva tudi na zmanjšanje tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni in izboljšanje imunskega sistema. Najdemo ga v žitaricah (predvsem v ovsu in ječmenu), nekaterih vrstah gob (reishi, shiitake, maitake), glivah kvasovkah, kvasu in morskih algah, lahko pa ga uživamo tudi v obliki prehranskega dopolnila. 100 g polnozrnatega ovsa vsebuje približno 5 g beta-glukana, 100 g ovsenih otrobov 7.5 g, 100 g polnozrnatega ječmena pa 7 g. Vendar v različnih virih najdemo različne tipe beta-glukana, ki se razlikujejo glede na zgradbo, molekulsko maso in topnost, zato učinek beta-glukana ni odvisen le od zaužite doze, ampak tudi od njegovega vira. Beta-glukan v ovsu ima večjo molekulsko maso kot tisti v ječmenu, poleg tega je topnega beta-glukana v ovsu kar 70 %, v ječmenu pa le 15-20 %. Večja molekulska masa in večja topnost povečata viskoznost in s tem močneje znižata holesterol. To pojasnjuje večji vpliv ovsenega beta-glukana na holesterol v primerjavi z ječmenovim.

Na učinek beta-glukana vplivajo tudi industrijska predelava, priprava in shranjevanje hrane, ki spremenijo njegove fizikalne, kemijske in fiziološke lastnosti. Molekulska masa in topnost beta-glukana v predelani in zmrznjeni hrani sta manjši, kar se kaže v manjšem vplivu na holesterol.

Tip beta-glukana, ki ga najdemo v kvasu, glivah kvasovkah, gobah, morskih algah, je znan predvsem po svojem imunomodulatornem učinku. Stimulira namreč imunski sistem in organizmu pomaga v boju proti okužbam.

Hitosan

Hitosan je snov, ki jo pridobivamo iz hitina oklepov lupinarjev. Ima visoko afiniteto do holesterola, zavira njegovo absorpcijo v črevesju in dokazano znižuje celokupni holesterol, trigliceride in LDL ter zvišuje HDL.

Guggul

Guggul je smola drevesa Commiphora mukul, ki ga najdemo v Indiji, Bangladešu in Pakistanu. Že stoletja se v ajurvedski medicini uporablja za zdravljenje različnih bolezni, med drugim hiperlipidemije, ateroskleroze in debelosti, v zadnjih letih pa je postal tudi pogostejši predmet kliničnih raziskav zahodne medicine.

V guggulu je bila odkrita učinkovina, poimenovana guggulsteron, ki se dokazano vključuje v homeostazo lipidov, tako da pospešuje reakcijo pretvorbe holesterola v žolčne kisline in na ta način zmanjšuje njegovo koncentracijo v jetrih in krvi.

Česen

V česnu najdemo snov, imenovano alicin, ki ji pripisujemo širok spekter bioloških aktivnosti. Že dolgo vemo, da zavira razmnoževanje bakterij in gliv, zato lahko česen uporabljamo v antibiotične in antimikotične namene. Manj znano pa je, da ima tudi številne pozitivne učinke na kardiovaskularni sistem, saj znižuje nivo holesterola v krvi in povišan krvni tlak.

Konjugirana linolna kislina (CLA)

Raziskave kažejo, da vpliva na telesno maščobo in telesno težo. Poveča namreč porabo energije in zmanjša velikost in/ali število maščobnih celic. Stimulira tudi oksidacijo maščobnih kislin v skeletnih mišicah, kar omogoči varčevanje z zalogami mišičnega glikogena in povečanje mišične mase na račun izgubljenih maščob. Učinek CLA je zato večji ob hkratni fizični aktivnosti.

Hidroksicitronska kislina

Najdemo jo v rastlini Garcinia Cambogia. Učinkuje tako, da zavira encim, ki sodeluje pri sintezi lipidov. Na ta način zmanjšuje vrednosti celokupnega holesterola, LDL in trigliceridov, poleg tega pa zvišuje HDL. V raziskavah so pri rednih uživalcih hidroksicitronske kisline opazili pospešeno izločanje lipidnih presnovkov z urinom, kar kaže na zvečano oksidacijo maščob. Nezanemarljiv je tudi vpliv na regulacijo hormonov leptina in serotonina, ki nadzorujeta apetit, kar vodi v zmanjšan vnos hrane.

Chia semena

Semena rastline Salvia hispanica, bolj znana kot chia semena, se tradicionalno uporabljajo v prehrani prebivalcev Srednje in Južne Amerike. Vsebujejo 15-25 % beljakovin, 26-41 % ogljikovih hidratov in 30-33 % maščob, med katerimi je kar 60 % omega-3 maščobnih kislin (alfa-linolenska kislina) in 20 % omega-6 maščobnih kislin (linolna kislina). Omega-3 in omega-6 kisline uvrščamo med polinenasičene esencialne maščobne kisline, ki jih telo ne more proizvajati samo, zato jih je potrebno vnašati s hrano. Chia semena so bogata tudi z vodotopnimi in netopnimi vlakninami (18-30 %), minerali, vitamini in antioksidanti. Razmerje med topnimi in netopnimi vlakninami ni natančno poznano, največ virov pa navaja razmerje 1/4 proti 3/4.  Korelacija med nezadostnim uživanjem polinenasičenih maščobnih kislin ter srčno-žilnimi boleznimi, diabetesom tipa II in metabolnim sindromom je znanstveno potrjena. Zaradi visoke vsebnosti omega-3 in omega-6 maščobnih kislin zato chia semena izražajo kardioprotektivni učinek in se lahko uporabljajo privzdrževanju normalnih vrednosti maščob v krvi.

Ribje olje

Vsebuje veliko omega-3 maščobnih kislin, ki pomembno znižujejo vrednosti trigliceridov in zvišujejo vrednosti HDL holesterola. Vsakodnevno uživanje tudi dokazano zmanjša verjetnost za nenadno srčno smrt. Slabost rednega jemanja ribjega olja je možnost povišanja LDL holesterola, zato je priporočljivo predvsem za bolnike s hipertrigliceridemijo in normalnimi vrednostmi LDL.

Krilovo olje

Antarktični kril, iz katerega pridobivamo oljni izvleček, je droben planktonski rakec. Krilovo olje vsebuje veliko omega-3 maščobnih kislin, ki so stabilnejše od tistih v drugih virih (npr. ribjem olju). Poleg tega so vezane na fosfolipide, kar omogoča boljšo absorpcijo v črevesju in učinkovitejšo presnovo v celicah.

Raziskave kažejo, da ima krilovo olje pozitiven učinek na uravnavanje maščob v krvi:

• 3 grami ribjega olja na dan zvišajo HDL za 3.2%, enaka količina krilovega olja pa do 59%
• 3 grami ribjega olja znižajo trigliceride za 3.2%, enaka količina krilovega olja pa za 28%
• krilovo olje zniža LDL za 39%, enaka količina ribjega olja pa na znižanje nima vpliva, lahko ga celo poviša

Krilovo olje vsebuje tudi veliko astaksantina, ki je eden izmed najmočnejših naravnih antioksidantov. Celice ščiti pred oksidacijskim stresom, ki je povezan z nastankom ateroskleroze ter bolezni srca in ožilja.

Krom

Krom je esencialni element, ki ga v telo vnašamo s hrano. Najdemo ga npr. v polnozrnatih žitaricah, krompirju, suhih slivah, oreščkih, morskih sadežih, mesu, jajcih, paradižniku, solati, gobah in pivskem kvasu. Pomanjkanje kroma v telesu je sicer redko, kadar pa do tega pride, je ponavadi vzrok nezadostna  in neuravnotežena prehrana. Krom znižuje LDL in dviguje HDL holesterol v krvi, pomanjkanje pa vpliva tudi na metabolizem inzulina in glukoze. Ugotovljen je blag vpliv kroma na znižanje telesne mase.

Spirulina

Spada v rod enoceličnih alg, ki vsebujejo veliko količino proteinov, B vitaminov, železa in ostalih mineralov. Raziskave kažejo, da uživanje spiruline povzroči znižanje krvnega tlaka in plazemskih koncentracij lipidov, predvsem trigliceridov in LDL, posredno pa vpliva tudi na znižanje celokupnega in zvišanje HDL holesterola.

Šipek

Šipek že dolgo velja za bogat vir vitamina C, v nedavni klinični raziskavi pa se je pokazal tudi kot učinkovita metoda za zniževanje krvnega tlaka in holesterola. Sodelujoči v raziskavi so vsak dan uživali 40 g šipka v prahu in redno merili telesno težo, krvni tlak, glukozo in maščobe v krvi. Po 6 tednih se je preiskovancem v primerjavi s kontrolno skupino celokupni holesterol znižal za 4.9 %, LDL za 6 %, in krvni tlak za 3.4 %. Avtorji raziskave navajajo, da lahko takšno znižanje krvnega tlaka zmanjša incidenco koronarne srčne bolezni za 15 % in možganske kapi za 25 %. Skupno tveganje za pojav kardiovaskularnih bolezni pa se je v skupini, ki je uživala šipek, zmanjšalo za 17 % v primerjavi s kontrolno skupino.

Rožni koren (Rhodiola rosea)

Rožni koren spada med adaptogene snovi. Zanje je značilno, da povečajo nespecifično odpornost organizma proti stresu in mu omogočajo, da se lažje brani pred škodljivimi stresorji. Je močan antioksidant. Nekatere raziskave kažejo možnost vpliva na metabolizem proteinov, zaviranje želje po uživanju ogljikovih hidratov in stimulacijo lipaze, ki je ključni encim, ki sodeluje v procesu kurjenja telesnih maščob. Vendar avtorji navajajo, da bo potrebno navedene učinke še dodatno potrditi z nadaljnjimi raziskavami. Rožni koren zmanjšuje tudi žilno dovzetnost za kopičenje holesterolnih oblog in na ta način zavira proces ateroskleroze.

Ašvaganda (Withania somnifera)

Tudi ašvaganda spada med adaptogene učinkovine, ki organizmu pomagajo v borbi proti stresu. Že stoletja se uspešno uporablja v ajurvedski medicini, zato je njen vpliv na organizem v zadnjem času preučevalo tudi več kliničnih raziskav. Rezultati so pokazali znižanje celokupnega holesterola, LDL, trigliceridov in deleža telesne maščobe.

Gynostemma (Jiaogulan)

Tako kot rožni koren in ašvaganda tudi gynostemma spada v skupino adaptogenov in telesu pomaga pri zagotavljanju optimalne homeostaze. Vsebuje saponine gipenozide, ki povzročijo sproščanje dušikovega oksida, ta pa s svojim vazodilatatornim učinkom niža krvni tlak. Primerjava učinkov indapamida (uradno zdravilo za zniževanje krvnega tlaka) in gynostemme je pokazala 93 % učinkovitost indapamida in 82 % učinkovitost gynostemme.

Nekatere raziskave so pokazale tudi vpliv gynostemme na vrednosti holesterola, in sicer poročajo o 67-93 % učinkovitosti pri več kot 980 sodelujočih bolnikih. Opazno je bilo znižanje celokupnega holesterola, LDL in trigliceridov ter zvišanje HDL.

Opravljena je bila tudi študija, v kateri so prostovoljci 12 tednov uživali aktiponin (izvleček gynostemme). V tem času je prišlo do pomembnega zmanjšanja količine abdominalne maščobe, odstotka celotne telesne maščobe, telesne teže in indeksa telesne mase. Avtorji ugotavljajo, da bi lahko bila gynostemma učinkovita pri zdravljenju posameznikov s prekomerno telesno težo.

Gynostemma poveča tudi koncentracijo superoksidne dismutaze, ki je močan celični antioksidant. Na ta način zavira oksidativni stres, ki je pomemben dejavnik tveganja pri razvoju ateroskleroze.

Shiitake in maitake

Gobe shiitake in maitake vsebujejo učinkovino eritadenin, ki dokazano znižuje vrednosti holesterola. Že dolgo so cenjene predvsem na Kitajskem in Japonskem, kjer so že v 70ih letih prejšnjega stoletja izvedli prvo obsežnejšo raziskavo o vplivu uživanja shiitake gob na vrednosti holesterola v krvi. Razskava je vključevala 40 starejših in 420 mlajših prostovoljcev, ki so 7 dni uživali 9 g posušenih ali ekvivalentno količno (90 g) svežih shiitake gob. Po 1 tednu je vrednost celokupnega holesterola padla za 15 % v starejši in 6-12 % v mlajši skupini.

Reishi (Lingzhi, Ganoderma lucidum)

Reishi je vrsta gobe, ki se v vzhodni medicini uporablja že več kot 2000 let. V zadnjih letih zaradi ugodnega vpliva na srčno-žilni sistem pridobiva vse več pozornosti tudi v zahodnih državah.  

Z raziskavo je bilo potrjeno, da steroli v reishiju zavrejo pretvorbo lanosterola v latosterol, ki je prekurzor holesterola. Ta ugotovitev odpira možnosti uporabe reishija v namene zniževanja vrednosti holesterola v krvi.

Mucuna pruriens

Mucuna pruriens je tropska rastlina, ki je zaradi svojih potencialnih zdravilnih učinkov v zadnjem času postala predmet farmakoloških raziskav. Večina raziskav, ki je ugotovila ugoden vpliv Mucune na holesterol, je bila sicer opravljena na živalih, vendar tudi nedavna na ljudeh opravljena študija kaže pomembno znižanje vrednosti serumskega holesterola v primerjavi s kontrolno skupino, ki Mucune ni uživala. Poročajo, da deluje tudi antidiabetično in antioksidativno ter zniža incidenco ateroskleroze.

OPOZORILO

Uživanje prehranskih dopolnil lahko povzroči različne neželene učinke ali vpliva na absorpcijo zdravil, zato se pred jemanjem posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Kaja Mohorko, dr. med.

Viri:

1. Zalewski BM, Szajewska H. Effect of glucomannan supplementation on body weight in overweight and obese children: protocol of a randomised controlled trial.BMJ Open. 2015 Apr 13;5(4).
2. Rao TP, Hayakawa M, Minami T, Ishihara N, Kapoor MP, Ohkubo T, Juneja LR, Wakabayashi K. Post-meal perceivable satiety and subsequent energy intake with intake of partially hydrolysed guar gum. Br J Nutr. 2015 May;113(9):1489-98.
3. Jang AL, Hwang SK, Kim DU. Effects of guar gum ingestion on postprandial blood pressure in older adults. J Nutr Health Aging. 2015 Mar;19(3):299-304.
4. Chua M, Baldwin TC, Hocking TJ, Chan K. Traditional uses and potential health benefits of Amorphophallus konjac K. Koch ex N.E.Br.J Ethnopharmacol. 2010 Mar 24;128(2):268-78.
5. Giacosa A, Rondanelli M. The right fiber for the right disease: an update on the psyllium seed husk and the metabolic syndrome.J Clin Gastroenterol. 2010 Sep;44 Suppl 1:S58-60.
6. Edel AL, Rodriguez-Leyva D, Maddaford TG, Caligiuri SP, Austria JA, Weighell W, Guzman R, Aliani M, Pierce GN. Dietary flaxseed independently lowers circulating cholesterol and lowers it beyond the effects of cholesterol-lowering medications alone in patients with peripheral artery disease.J Nutr. 2015 Apr;145(4):749-57.
7. Torkan M, Entezari MH, Siavash M. Effect of flaxseed on blood lipid level in hyperlipidemic patients. Rev Recent Clin Trials. 2015;10(1):61-7.
8. Saxena S, Katare C. Evaluation of flaxseed formulation as a potential therapeutic agent in mitigation of dyslipidemia. Biomed J. 2014 Nov-Dec;37(6):386-90.
9. Čopíková J, Taubner T, Tůma J, Synytsya A, Dušková D, Marounek M. Cholesterol and fat lowering with hydrophobic polysaccharide derivatives. Carbohydr Pol 2015 Feb. 13;116:207-14.
10. Rizzo M, Giglio RV, Nikolic D, Patti AM, Campanella C, Cocchi M, Katsiki N, Montalto G. Effects of chitosan on plasma lipids and lipoproteins: a 4-month prospective pilot study.Angiology. 2014 Jul;65(6):538-42.
11. Eswaran S, Muir J, Chey WD. Fiber and Functional Gastrointestinal Disorders. Am J Gastroenterol. 2013;108(5):718-727.
12. http://www.dr-flis.si/Kaj_skriva_laneno_seme
13. Deng R. Therapeutic effects of guggul and its constituent guggulsterone: cardiovascular benefits. Cardiovasc Drug Rev. 2007 Winter;25(4):375-90.
14. www.efsa.europa.eu/fr/search/doc/1798.pdf
15. Borlinghaus J, Albrecht F, Gruhlke MC, Nwachukwu ID, Slusarenko AJ. Allicin: chemistry and biological properties. Molecules. 2014 Aug 19;19(8):12591-618.
16. Ali NM, Yeap SK,  Ho WY,  Beh BK, Tan SW, Tan SG. The Promising Future of Chia, Salvia hispanica L. J Biomed Biotechnol. 2012; 2012: 171956.
17. Preuss HG, Rao CV, Garis R, Bramble JD, Ohia SE, Bagchi M, Bagchi D. An overview of the safety and efficacy of a novel, natural(-)-hydroxycitric acid extract (HCA-SX) for weight management. J Med. 2004;35(1-6):33-48.
18. Shara M, Ohia SE, Schmidt RE, Yasmin T, Zardetto-Smith A, Kincaid A, Bagchi M, Chatterjee A, Bagchi D, Stohs SJ. Physico-chemical properties of a novel (-)-hydroxycitric acid extract and its effect on body weight, selected organ weights, hepatic lipid peroxidation and DNA fragmentation, hematology and clinical chemistry, and histopathological changes over a period of 90 days. Mol Cell Biochem. 2004 May;260(1-2):171-86.
19. Semwal RB, Semwal DK, Vermaak I, Viljoen A. A comprehensive scientific overview of Garcinia cambogia. Fitoterapia. 2015 Apr;102:134-48.
20. Park SH, Huh TL, Kim SY, Oh MR, Tirupathi Pichiah PB, Chae SW, Cha YS. Antiobesity effect of Gynostemma pentaphyllum extract (actiponin): a randomized, double-blind, placebo-controlled trial. Obesity (Silver Spring). 2014 Jan;22(1):63-71.
21. Juárez-Oropeza MA, Mascher D, Torres-Durán PV, Farias JM, Paredes-Carbajal MC. Effects of dietary Spirulina on vascular reactivity. J Med Food. 2009 Feb;12(1):15-20.
22. http://blog.lifeextension.com/2012/01/heart-health-benefits-rose-hip.html
23. http://docsaleeby.blogspot.com/2005/04/herbal-adaptogen-rhodiola-rosea.html
24. Hajjaj H, Macé C, Roberts M, Niederberger P, Fay LB. Effect of 26-oxygenosterols from Ganoderma lucidum and their activity as cholesterol synthesis inhibitors. Appl Environ Microbiol. 2005 Jul;71(7):3653-8.
25. Adepoju GKA,  Odubena OO. Effect of Mucuna prurienson some haematological and biochemical parameters. J Med Pl Res. Feb 2009. 3(2): pp. 73-76.
26. Raut AA, Rege NN, Tadvi FM, Solanki PV, Kene KR, Shirolkar SG, Pandey SN, Vaidya RA, Vaidya AB. Exploratory study to evaluate tolerability, safety, and activity of Ashwagandha (Withania somnifera) in healthy volunteers. J Ayurveda Integr Med. 2012 Jul;3(3):111-4.
27. Andallu B, Radhika B. Hypoglycemic, diuretic and hypocholesterolemic effect of winter cherry (Withania somnifera, Dunal) root. Indian J Exp Biol. 2000 Jun;38(6):607-9.
28. Quan Y, Yang Y, Wang H, Shu B, Gong QH, Qian M. Gypenosides attenuate cholesterol-induced DNA damage by inhibiting the production of reactive oxygen species in human umbilical vein endothelial cells. Mol Med Rep. 2015 Apr;11(4):2845-51.
29. https://en.wikipedia.org/wiki/Gynostemma_pentaphyllum
30. Enman J, Rova U, Berglund KA. Quantification of the bioactive compound eritadenine in selected strains of shiitake mushroom (Lentinus edodes). J Agric Food Chem. 2007 Feb 21;55(4):1177-80.
31. http://www.healthcastle.com/herb_mushroom_shiitake.shtml
32. http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/druginfo/natural/924.html
33. http://www.webmd.com/diet/insoluble-soluble-fiber
34. http://nutritiondata.self.com/facts/custom/669594/2
35. http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/1885.htm
36. Wang Q, Ellis PR. Oat β-glucan: physico-chemical characteristics in relation to its blood-glucose and cholesterol-lowering properties. Br J Nutr. 2014 Oct;112 Suppl 2:S4-S13.
37. Novak M et al. Glucans as biological response modifiers. Endocrine, Metabolic and Immune Disorders- Drug targets. 2009;9,67-75.
38. Othman RA, Moghadasian MH, Jones PJ. Cholesterol-lowering effects of oat β-glucan. Nutr Rev. 2011 Jun;69(6):299-309.
39. Whitehead A, Beck EJ, Tosh S, Wolever TM. Cholesterol-lowering effects of oat β-glucan: a meta-analysis of randomized controlled trials. Am J Clin Nutr. 2014 Dec;100(6):1413-21.
40. Rondanelli M et al. The biological activity of beta-glucans. Minerva Med. 2009 Jun;100(3):237-45.
41. El Khoury D, Cuda C, Luhovyy BL,  Anderson GH. Beta Glucan: Health Benefits in Obesity and Metabolic  Syndrome. J Nutr Metab. 2012; 2012: 851362.
42. http://ajcn.nutrition.org/content/78/2/221.full
43. www.fda.gov/ucm/groups/fdagov.../ucm316626.pdf

Preberi tudi:

Povišan holesterol - bolezen sodobnega časa

Povišan holesterol - zdravljenje z zdravili