Povišan krvni tlak

O visokem krvnem tlaku (arterijski hipertenziji) govorimo v primeru prekomernega zvišanja tlaka znotraj arterij - žil, ki prenašajo kri iz srca do drugih telesnih tkiv. Povišan tlak sčasoma povzroči spremembe v zgradbi žilnih sten, zato se zmanjša tudi prekrvavitev različnih organov, kar pomembno vpliva na njihovo delovanje.

Vzroki za povišan krvni tlak

Krvni tlak je odvisen od količine krvi v žilah (več kot je krvi, višji je tlak) in upora na pretok krvi (če se žile zožajo, se tlak v njih poveča).

Pri več kot 90% bolnikov s povišanim krvnim tlakom vzroka bolezni ne poznamo in govorimo o t.i. esencialni arterijski hipertenziji. Pri njej ima poleg dejavnikov okolja (prekomerno uživanje soli, debelost, telesna neaktivnost, pretirano pitje alkoholnih pijač) pomembno vlogo dednost, čeprav načina dedovanja ne poznamo natančno. Izboljšanje življenjskega sloga je pri teh bolnikih osnovni (in najučinkovitejši) ukrep.

Pri manj kot 10% bolnikov pa govorimo o t.i. sekundarni arterijski hipertenziji, ki je lahko posledica:

• bolezni ledvic ali nadledvičnih žlez,
• endokrinih bolezni (npr. bolezni ščitnice),
• bolezni, ki vodijo v povečano viskoznost (gostoto) krvi,
• prirojenih srčnih napak (npr. koarktacije aorte),
• obstruktivne spalne apneje,
• uživanja nekaterih drog (kokaina, amfetaminov),
• alkoholizma,
• jemanja nekaterih zdravil (npr. kortikosteroidov, nesteroidnih protivnetnih zdravil, kontracepcijskih sredstev).

V teh primerih je mogoče tlak znižati z zdravljenjem vzroka.

Posledice povišanega krvnega tlaka

Če se krvni tlak nenadoma poviša do zelo visokih vrednosti, se lahko pojavijo glavoboli, slabost, bruhanje, zmedenost, težko dihanje, krvavitev iz nosu, rdečica, omotica, bolečina v prsnem košu, motnje vida, motnje strjevanja krvi, kri v urinu, ledvična odpoved, krči in motnje zavesti. V tem primeru je potrebno takojšnje znižanje tlaka z zdravili, sicer so posledice lahko kmalu usodne.

V večini primerov pa tlak ni tako močno povišan, da bi povzročil naštete simptome. Bolniki dolgo časa ne občutijo nobenih težav, zato visok krvni tlak pogosto imenujemo kar "tihi ubijalec". Bolezenske spremembe na žilnih stenah se namreč velikokrat razkrijejo šele takrat, ko že tako napredujejo, da povzročijo resne, lahko tudi smrtne zaplete.

Dolgotrajne visoke vrednosti krvnega tlaka povečujejo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni (ateroskleroze, srčnega infarkta, možganske kapi, možganske krvavitve, atrijske fibrilacije, itd.). Žilne stene se zaradi dolgotrajne obremenitve zadebelijo in zatrdijo, notranji premer žil pa se zmanjša, zato se zmanjšata tudi pretok krvi in prekrvavitev organov. Da bi srce ohranilo enako prekrvavitev organov kot prej, mora delati močneje in prečrpati več krvi, kar lahko sčasoma privede do srčnega popuščanja in tudi do srčne odpovedi.

Povišan krvni tlak lahko povzroči tudi nastanek anevrizme - nenormalno razširjene žile, ki lahko popusti pritisku in poči. V tem primeru začne kri iz žile odtekati v okoliška tkiva, kar se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.

V spremenjenih žilah se pogosteje tvorijo tudi krvni strdki, ki žilo zamašijo in okoliškemu tkivu preprečijo oskrbo s kisikom in hranilnimi snovmi, zato začne odmirati. Če do tega pride v srcu, govorimo o srčnem infarktu, če se zgodi v možganih, o možganski kapi, lahko pa nastane tudi kjerkoli drugod po telesu.

Tveganje za srčno-žilne zaplete sicer ni odvisno le od povišanega krvnega tlaka, temveč tudi od morebitnih drugih sočasno prisotnih dejavnikov tveganja, kot so staranje, kajenje, debelost, povišan krvni sladkor, nenormalne vrednosti maščob v krvi, stres in telesna neaktivnost. Bolnik s povišanim krvnim tlakom, ki ima tudi druge dejavnike tveganja, ima veliko večjo verjetnost za nastanek srčno-žilnih bolezni kot bolnik z enako povišanim krvnim tlakom, ki teh dejavnikov nima.

Previsok krvni tlak lahko vodi tudi v ledvično odpoved, motnje vida in druge resne zaplete. Lahko se pojavijo tudi težave s pomnjenjem, učenjem ali razumevanjem različnih konceptov, poveča pa se tudi tveganje za razvoj demence.

Vrednosti krvnega tlaka

Ločimo več stopenj glede na vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka:

• Optimalen krvni tlak: <120 in <80
• Normalen krvni tlak: 120-129 in/ali 80-84
• Visoko normalen krvni tlak: 130-139 in/ali 85-89
• Hipertenzija 1. stopnje: 140-159 in/ali 90-99
• Hipertenzija 2. stopnje: 160-179 in/ali 100-109
• Hipertenzija 3. stopnje: najmanj 180 in/ali najmanj 110
• Izolirana sistolična hipertenzija: najmanj 140 in največ 90
• Izolirana diastolična hipertenzija: največ 140 in najmanj 90

Vrednosti krvnega tlaka niso vedno enake, kar velja tudi za popolnoma zdrave osebe. Višje so podnevi kot ponoči, povišajo pa se tudi med telesno aktivnostjo, psihičnimi obremenitvami (strah, razburjenje, jeza, itd.), govorjenjem, po zaužitju kave, po jedi in po kajenju. Vendar gre v teh primerih za normalen odziv organizma, ki nima negativnih posledic, saj se tlak kmalu po prenehanju vzročnega dejavnika sam vrne na izhodiščno raven.

Ker se vrednosti krvnega tlaka spreminjajo, enkratno izmerjena visoka vrednost še ne pomeni, da gre pri osebi za arterijsko hipertenzijo. Za diagnozo je potrebno izmeriti povišan krvni tlak na vsaj 2-3 pregledih, pri čemer moramo ob vsaki priložnosti narediti vsaj 2 meritvi.

Merjenje krvnega tlaka

Rezultat meritve krvnega tlaka izrazimo z mersko enoto mmHg (milimetri živega srebra) in ima dve številki. Prva številka označuje tlak v arterijah, ko se srce stisne in potisne kri vanje (zgornji oz. sistolični tlak), druga številka pa tlak v arterijah med dvema utripoma, ko se srce širi in polni s krvo, količina krvi in tlak v žilah pa zato padeta (spodnji oz. diastolični tlak). Pomembni sta obe številki, vendar ponavadi več pozornosti namenimo sistoličnemu krvnemu tlaku, za katerega se je izkazalo, da predstavlja močan dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja pri ljudeh, starejših od 50 let. Vendar pa tudi izolirana sistolična ali diastolična hipertenzija (torej stanje, ko je povišan le sistolični ali le diastolični tlak) zadostuje za diagnozo visokega krvnega tlaka, ki zahteva ustrezno ukrepanje. Raziskave so pokazale, da se pri ljudeh med 40. in 89. letom starosti tveganje smrti zaradi ishemične srčne bolezni (angine pektoris) in srčnega infarkta podvoji ob vsakem porastu sistoličnega tlaka za 20 mmHg in diastoličnega tlaka za 10 mmHg.

Merjenje krvnega tlaka doma
Merjenje krvnega tlaka v domačem okolju sicer ni nadomestilo za pregled pri zdravniku, je pa pomembna metoda, s katero lahko ugotavljamo učinkovitost terapije in pravočasno opazimo poslabšanje stanja. Če imamo krvni tlak pod nadzorom, lahko tudi zmanjšamo število potrebnih obiskov pri zdravniku.

Napotki za pravilno merjenje
Krvni tlak izmerite zjutraj, takoj ko vstanete, in/ali zvečer pred jemanjem zdravil. Vsaj 30 minut pred merjenjem ne bodite telesno aktivni, ne uživajte hrane, kave, alkohola in ne kadite. Namestite se v udoben sedeč položaj, hrbet podprite, stopala položite na tla, roka pa naj bo v nivoju srca. Zelo pomembno je, da uporabite ustrezno manšeto, saj premajhna manšeta izmeri previsok rezultat, prevelika pa prenizkega. Pri večini ljudi se meritev rahlo razlikuje med obema rokama; pri desničarjih je ponavadi tlak višji na desni, pri levičarjih pa na levi roki. Ko tlak merite prvič, ga zato izmerite na obeh rokah, kasneje pa le na tisti roki, kjer je višji. Med meritvijo se sprostite, bodite pri miru in ne govorite.

Dodatne preiskave

Če opazimo precejšnje razlike med meritvami doma in na zdravniškem pregledu ali če opazimo veliko spremenljivost izmerjenih vrednosti na več zaporednih zdravniških pregledih, se lahko odločimo za 24-urno merjenje krvnega tlaka. Bolniku na nadlaket namestimo aparat, ki tlak samodejno izmeri na vsakih 15-30 minut in rezultate shrani. Tako dobimo natančnejše podatke o nihanju tlaka prek dneva, prepoznamo pa lahko tudi bolnike s posebnimi oblikami hipertenzije. Mednje spada npr. sindrom bele halje, pri katerem je krvni tlak zaradi strahu in tesnobe povišan med zdravniškim pregledom, pri normalnih aktivnostih pa je nižji ali sploh ni povišan. Za obratno situacijo gre pri t.i. prikriti hipertenziji, pri kateri je krvni tlak ob merjenju v domačem okolju višji kot na zdravniškem pregledu. Poznamo tudi bolnike, pri katerih je tlak podnevi normalen, vendar se ponoči ne zmanjša, kot je to sicer običajno pri zdravih ljudeh. Pri takšnih osebah pogosteje najdemo z visokim tlakom povezane okvare organov kot pri ostali populaciji.

Preiskave, ki pomagajo zdravniku pri ugotavljanju morebitnih posledic hipertenzije, vključujejo:

• krvne preiskave (elektroliti, krvni sladkor, lipidi in ocena delovanja ledvic),
• testiranje urina za odkrivanje prisotnosti krvi, sladkorja ali beljakovin v njem,
• elektrokardiogram (EKG) in ehokardiogram (ultrazvok srca) za ugotavljanje prizadetosti srca,
• ultrazvok vratnih žil za ugotavljanje sprememb na žilnih stenah in zožanja žil,
• preiskave ledvic, kot so ultrazvok trebuha, CT in ledvični angiogram,
• pregled očesnega ozadja.

Če posumimo, da gre za sekundarno hipertenzijo, naredimo dodatne preiskave, ki so odvisne od vzroka.

Zdravljenje

Cilj je zmanjšati krvni tlak na vrednosti pod 140/90. Pri starejših bolnikih in tistih z že razvitimi srčno-žilnimi ali ledvičnimi boleznimi je to pogosto težko, zato moramo z nižanjem tlaka začeti dovolj zgodaj, še preden pride do okvare organov.

Pri esencialni hipertenziji je najpomembneje izboljšati življenjski slog. Pri blagi obliki lahko s tem dosežemo normalizacijo krvnega tlaka, po drugi strani pa tudi ob optimalnem zdravljenju z zdravili ni mogoče nadzirati krvnega tlaka, če bolnik življenjskega sloga ne izboljša vsaj do določene mere.

Prenehanje kajenja
Kajenje zvišuje krvni tlak in hkrati pospešuje aterosklerozo (kopičenje maščob v stenah žil, kar lahko povzroči zamašitev žile in posledičen infarkt/kap).

Zmanjšanje in stabilizacija telesne teže
Raziskave kažejo, da v povprečju vsak izgubljen kilogram zniža tlak za 2 mmHg. Povprečna oseba s tlakom 150/100 bi imela torej po izgubi 10 kg tlak 130/80.

Zmanjšanje uživanja alkohola na največ 10 g čistega alkohola dnevno
Uživanje alkohola je potrebno omejiti na največ 10 g na dan (to ustreza 1 dcl vina). Večje dnevno zaužite količine alkohola zvišujejo krvni tlak in so povezane z večjo obolevnostjo in umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja.

Redna telesna dejavnost
Povečana telesna aktivnost (večino dni v tednu vsaj 30 minut) zniža tlak ne glede na telesno težo.

Zmanjšanje uživanja kofeina
Kofein zvišuje tlak. Nahaja se v kavi, črnem in zelenem čaju, energijskih pijačah, guarani, itd.

Zmanjšanje vnosa soli
Sol povzroča zadrževanje vode v telesu. Zaradi odvečne vode se poveča volumen krvi, zato tlak naraste. Več o priporočljivh količinah zaužite soli preberite v tem članku.

Prehrana
V starih kulturah povišanega krvnega tlaka skoraj ni bilo. To kaže na vpliv sodobne (nepravilne) prehrane in življenjskega sloga.

Eden izmed načinov prehranjevanja, ki je namenjen prav ljudem s povišanim tlakom, je t.i. DASH dieta (Dietary Approaches to Stop Hypertension – Prehranski pristopi za zaustavitev hipertenzije). Sestavljena je iz smernic, ki poudarjajo uživanje sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric, rib ter hranil, bogatih s kalijem, kalcijem, magnezijem in vlakninami. Pomembno je tudi uživanje minimalno predelane in sveže hrane, izogibanje beli moki in sladkorju ter primeren (nizek) vnos soli. V eni izmed raziskav se je ljudem, ki so sledili prehrani DASH, povprečno znižal sistolni (zgornji) tlak za 12 mmHg in diastolni (spodnji) tlak za 6 mmHg.

Med ogljikovimi hidrati se priporoča predvsem zelena zelenjava (npr. ohrovt, brokoli, špinača, blitva), polnozrnate žitarice, sadje z nizkim glikemičnim indeksom ter fižol in druge stročnice. Maščobe razdelimo na dobre (npr. olivno olje, kokosovo olje, avokado, konopljina semena, lanena semena, chia, ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami) in slabe maščobe, ki se jim je potrebno izogibati (npr. ocvrta hrana in drugi viri trans maščob). Beljakovine naj bodo v večjem delu rastlinskega izvora (npr. stročnice, sojini izdelki, oreščki in semena), živalski viri pa naj vključujejo predvsem jajca in ribe. Predelane in sušene mesnine niso priporočljive, saj zvišujejo tlak.

DASH dieta predlaga tudi uživanje živil, ki so bogata z kalijem, kalcijem in magnezijem, saj ti elementi spodbujajo sprostitev gladkih mišic. Gladka mišična vlakna se med drugim nahajajo v stenah žil, zato pride ob njihovi sprostitvi do razširitve žil in posledično do znižanja tlaka. Živila, bogata s kalijem, so npr. avokado, suhe marelice, banane, granatno jabolko, sladki krompir, špinača, losos, pesa in fižol. Kalcij najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, ohrovtu, brokoliju, sardinah, vodni kreši in kvinoji, magnezij pa je prisoten npr. v špinači, blitvi, bučnih semenih, jogurtu, kefirju, mandljih, temni čokoladi, črnem fižolu, figah, avokadu, bananah in polnozrnatih žitaricah.

Med drugimi živili, ki vsebujejo snovi, ki lahko znižajo tlak, se velikokrat omenjajo še česen, koriander, pistacije, zelena, paradižnik in hibiskusov čaj.

Med prehranskimi dopolnili se najpogosteje priporoča jemanje kalija, kalcija, magnezija in omega-3 (če se jih ne zaužije dovolj s hrano), nekatere raziskave pa kažejo tudi na učinek koencima Q10, vitamina D, piknogenola, resveratrola, nattokinase, vitamina E, gobe reishi, likopena, itd. Vendar pa lahko omenjene snovi ponudijo le dopolnilni učinek in ne morejo nadomestiti splošnih ukrepov, opisanih zgoraj.

Zdravljenje z zdravili
Pri bolnikih, pri katerih navedeni ukrepi ne zadoščajo ali pa se jih bolniki nočejo ali ne zmorejo držati, se odločimo za zdravljenje z zdravili. Ta delujejo na različne načine, npr. spodbujajo ledvice k izločanju natrija in vode in tako zmanjšujejo volumen krvi, zavirajo tvorbo ali delovanje tistih snovi, ki ožajo žile, ali pa sproščajo mišice v stenah žil in jih tako razširijo.

Uporabimo lahko eno zdravilo ali pa kombinacijo večih. Vrsto terapije prilagodimo bolnikovemu zdravstvenemu stanju, višini krvnega tlaka, drugim boleznim, morebitnim predhodnim izkušnjam s tovrstnimi zdravili, potencialnim medsebojnim učinkom z drugimi zdravili, ki jih jemlje, itd. Pomembna je izbira takšnega zdravila, ki ob čim manjšem številu odmerkov zagotavlja učinek vseh 24 ur v dnevu. Ker pa ne delujejo vsa zdravila pri vseh bolnikih enako, je po uvedbi terapije nujno krvni tlak redno spremljati. Če ni želenega učinka, najprej poskusimo s povečanjem odmerka, nato pa z menjavo zdravila.

Kaja Mohorko, dr. med.

Izdelke, ki vam lahko pomagajo, najdete tudi tukaj.