Prekomerno znojenje in neprijeten telesni vonj

Prekomerno znojenje

Kdaj govorimo o prekomernem znojenju?

Znojenje je nujno potreben fiziološki proces, ki omogoča telesu ohranjanje toplotnega ravnovesja in pri višjih zunanjih temperaturah ali med vadbo preprečuje pregrevanje. Poleg tega znoj pomaga izločati nekatere neuporabne in škodljive presnovne ostanke ter nekatera zdravila. Kadar smo razburjeni, jezni, prestrašeni ali nas je sram, je potenje prav tako povsem normalno. Vendar pa se nekateri ljudje znojijo bolj kot drugi, nekateri celo toliko, da začne znojenje vplivati na njihove vsakodnevne dejavnosti, poklicno pot, medosebne odnose, samozavest in kakovost življenja. Takšnemu znojenju strokovno pravimo hiperhidroza, kar pravzaprav pomeni preveč (hiper) znojenja (hidrosis). Oseba se namreč poti tudi v okoliščinah, ko telo ne potrebuje hlajenja, npr. pri nizki zunanji temperaturi ali med počitkom. Stanje ni neobičajno in se pojavlja pri vsaj 3% prebivalstva. Natančna prevalenca ni znana, saj večina ljudi svojih težav zdravniku ne zaupa zaradi sramu ali dvoma v možnost ozdravitve. Večino bolnikov prekomerno znojenje močno obremenjuje. Pogosto se preoblačijo ali potne madeže skrivajo pod več plastmi oblačil. Izogibajo se družbi in raje ostajajo doma, pogosteje pa se tudi odločajo za poklice, ki ne zahtevajo interakcije z ljudmi. Veliko najstnikov nikoli ne hodi na zmenke. Pojavijo se lahko čustvene težave, kot so depresija, socialna izolacija in zmanjšana samozavest. Poleg tega se lahko koža zaradi konstantne vlage zmehča in postane dovzetnejša za bakterijske ali glivične okužbe. Prekomerno znojenje je lahko povezano z neprijetnim vonjem ali pa se pojavlja brez njega.

Nekaj besed o procesu znojenja

Vsak človek ima več milijonov žlez znojnic, ki proizvajajo in izločajo znoj. Njihovo funkcijo nadzira simpatični živčni sistem pod vplivom različnih dražljajev, kot so hormoni (npr. adrenalin), čustva, telesna aktivnost in zunanja temperatura. Pri ljudeh s hiperhidrozo se znojnice na te dražljaje pretirano odzivajo, kar vodi v proizvodnjo prevelike količine znoja. Ločimo dve vrsti žlez znojnic: ekrine in apokrine.

Ekrine znojnice najdemo na celotni telesni površini, zlasti pa na dlaneh, stopalih in čelu. Aktivne postanejo že ob rojstvu, njihova glavna naloga pa je uravnavanje telesne temperature. Ekrini znoj je bistra tekočina brez vonja, ki vsebuje vodo, natrijev klorid, kalij, sečnine in soli mlečne kisline.
Apokrine znojnice se večinoma nahajajo pod pazduho, v manjšem številu pa tudi na prsih, v okolici popka ter v anogenitalnem območju. Aktivne postanejo v adolescenci pod vplivom hormonskih sprememb. Apokrini znoj je viskozen, rumenkast, sestavljen iz holesterola, trigliceridov, maščobnih kislin in njihovih estrov. Sprva je brez vonja, ob stiku z bakterijami na površini kože pa se začne razgrajevati in lahko daje telesu močan neprijeten vonj.

Pri hiperhidrozi je običajno prisotno prekomerno delovanje ekrinih znojnic, zato bolniki s to motnjo pogosto nimajo izrazitih težav s telesnim vonjem. Velika količina ekrinega znoja s kože namreč spira bakterije in apokrini znoj. Neprijeten vonj se pojavi, če dopustimo, da se znoj na koži posuši in razgrajuje.

Vrste hiperhidroze

Ločimo 2 osnovna tipa, ki oba povzročata prekomerno znojenje. Poglejmo, kako se razlikujeta.

Primarna hiperhidroza je idiopatska, kar pomeni, da vzroka zaenkrat še ne poznamo. Verjetno je posledica neusklajenega delovanja simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema. Študije kažejo, da ima genetski dejavnik pomembno vlogo v tem procesu, večina bolnikov s primarno hiperhidrozo namreč poroča o pojavljanju bolezni tudi pri nekaterih drugih družinskih članih. Ta oblika hiperhidroze je ponavadi fokalna, kar pomeni, da prekomerno znojenje zajame le en ali nekaj delov telesa, najpogosteje dlani in/ali stopala, pazduhe in glavo. Največkrat sta leva in desna stran telesa enakomerno prizadeti, npr. obe dlani ali obe stopali. Začne se v mlajših letih, pogosto v otroštvu ali adolescenci. Zanimivo pa je, da v večini primerov preneha med spanjem.

Sekundarna hiperhidroza je lahko posledica različnih možnih vzrokov. Ti vključujejo fiziološke hormonske spremembe (npr. menopavza), hormonske motnje (npr. hipertiroza), različna vnetja in okužbe, rakava obolenja (npr. limfom), nizko raven sladkorja v krvi (hipoglikemija), nekatere nevrološke bolezni, nekatera zdravila (npr. antidepresivi, hormonska terapija, kortikosteroidi, zdravila za nižanje krvnega sladkorja), psihološke motnje (npr. anksioznost), vaskulitise (vnetja žil), srčne in pljučne bolezni, ozebline, poškodbe, diabetes, debelost, zlorabo drog, itd. Sekundarna hiperhidroza se običajno začne v odrasli dobi in je večinoma generalizirana, kar pomeni, da prizadane večje telesne površine. Od primarne hiperhidroze jo ločimo tudi po tem, da se simptomi pri sekundarni obliki pogosto pojavljajo med spanjem.

Kako ugotoviti, ali trpite za hiperhidrozo?

Če opažate prekomerno ali nepojasnjeno znojenje, obiščite svojega zdravnika. To je še posebej pomembno, kadar ga spremljajo bolečina ali tiščanje v prsih, težko dihanje, hitro ali neredno bitje srca, povišana telesna temperatura ali nepojasnjeno hujšanje.

Zdravnik vam bo ob pregledu zastavil nekaj vprašanj:
Kako pogosto se močno potite?
Kateri deli telesa so prizadeti? Obraz, dlani, stopala, podpazduhe? Ali pa se prekomerno potite po celem telesu?
Kdaj ste težavo prvič opazili? Se je začela nenadoma?
Obstaja sprožilni dejavnik za vaše znojenje? Npr. določena vrsta hrane/pijače ali pa misel na nekaj, kar vas vznemirja?
Ste opazili še kakšne druge simptome, pridružene prekomernemu znojenju?
Se prekomerno znojenje pojavlja tudi pri drugih članih vaše družine?
Se potite le podnevi ali tudi med spanjem?
Jemljete kakšna zdravila, prehranska dopolnila ali domače zeliščne pripravke?

Diagnozo primarne fokalne hiperhidroze lahko postavimo pri bolniku z vsaj 6 mesecev trajajočim prekomernim znojenjem brez sekundarnih vzrokov, ki ima poleg tega izpolnjena vsaj dva izmed sledečih kriterijev:

  • obojestranska in simetrična hiperhidroza (npr. obe roki ali obe nogi),
  • vpliv znojenja na vsakdanje življenje,
  • začetek v starosti manj kot 25 let,
  • vsaj ena epizoda na teden,
  • družinska zgodovina bolezni,
  • odsotnost simptomov med spanjem.

Kadar zdravnik posumi na sekundarno hiperhidrozo, bodo najverjetneje potrebne dodatne preiskave, ki lahko razkrijejo vzrok težav, ustrezno zdravljenje pa bo simptome olajšalo ali odpravilo.

Kako lahko zmanjšate prekomerno znojenje in preprečite neprijeten telesni vonj?

Neprijeten vonj

1. Nasveti za samopomoč

Če se znojite predvsem ponoči, temperaturo v spalnici nastavite na nižjo vrednost, prižgite ventilator ali klimatsko napravo ter nosite udobno pižamo, narejeno iz lahkega materiala, ki vpija vlago in se hitro suši. Izogibajte se sintetičnim tkaninam. Namesto vroče kopeli si zvečer privoščite mlačno ali hladno prho, na nočno omarico pa postavite vrč s hladno pijačo.

Če se znojite predvsem pod pazduhami, poskusite z uporabo zaščitnih blazinic ter majic iz vpojnih materialov.

Če vas muči prekomerno znojenje stopal, nosite čevlje in nogavice, narejene iz naravnih materialov, ki omogočajo kroženje zraka. Kadar je le mogoče, hodite bosi ali nosite sandale. Ne uporabljajte istih čevljev več dni zapored, ampak jim omogočite, da se popolnoma posušijo, preden jih ponovno obujete. Priskrbite si lahko tudi vložke za čevlje, ki zmanjšujejo potenje in preprečujejo neprijeten vonj, ali puder, namenjen vpijanju odvečne vlage.

Za vsako osebo je značilen edinstven telesni vonj, na katerega lahko vplivajo spol, prehrana, zdravstveno stanje, zdravila in drugi dejavniki. Moški se ponavadi znojijo močneje in so zato tudi bolj nagnjeni k razvoju neprijetnega telesnega vonja. To velja tudi za prekomerno hranjene osebe ter za tiste z nekaterimi zdravstvenimi težavami.
Če imate težave z neprijetnim telesnim vonjem (z ali brez hiperhidroze), poskusite z uporabo antibakterijskega mila. Po tuširanju se dobro osušite, saj je bakterijam, ki razgrajujejo znoj in s tem povzročajo neprijeten vonj, še posebej pri srcu vlažno okolje. Redno se brijte pod pazduho, kar bo omogočilo hitrejše izhlapevanje znoja in posledično njegovo manjšo razgradnjo. Nosite oblačila iz naravnih vlaken, kot so volna, svila ali bombaž, ker koži omogočajo dihanje, znoju pa hitrejše izhlapevanje. Poskrbite tudi za redno pranje oblačil, pri čemer ne pozabite na modrčke. Presenetljivo veliko žensk ima namreč premalo takšnih, ki jim popolnoma ustrezajo, zato jih ne pere dovolj pogosto. Ker pridejo v neposreden stik s kožo na najbolj prepotenih območjih, jih je potrebno oprati večkrat, kot si morda mislite.
Neprijetnega vonja se lahko lotite tudi z uporabo deodoranta ali antiperspiranta. V nasprotju z antiperspiranti deodoranti telesni vonj le prikrijejo, ob tem pa vam omogočajo, da se vseeno znojite. Antiperspiranti po drugi strani znojenje zmanjšajo. Veliko antiperspirantov vsebuje tudi deodorant.
Pri nekaterih ljudeh je znojenje povezano z določenimi sprožilnimi dejavniki, kot so kofein (kava, čaj, čokolada), začinjena hrana (česen, kari), živila, ki vsebujejo mononatrijev glutamat (sir, paradižnik), alkohol, kajenje, zunanja temperatura in pomanjkanje gibanja. Poskusite ustvariti svoj dnevnik potenja, v katerega zapisujte, kdaj in v kakšnih okoliščinah se potite več kot običajno. Tako lahko ugotovite, kateri sprožilni dejavniki veljajo za vas, in se jim v bodoče izogibate. Pomembno je tudi izogibanje stresu. Marsikdo se ne poti zaradi telesne preobremenitve, temveč zaradi preobremenitve uma. Poskrbite, da se boste večino časa počutili sproščeno, lahko poskusite tudi z jogo, meditacijo ali pa vsaj nekaj minut pred spanjem namenite temu, da se umirite.
Včasih neprijeten telesni vonj povzroči pomanjkanje nekaterih hranil, kot sta cink in magnezij. Cink najdemo v ostrigah, govedini, jagnjetini, špinači, indijskih oreščkih, bučnih semenih, temni čokoladi, stročnicah in drugih vrstah hrane. Magnezij je mogoče najti v bučnih semenih, špinači, soji, sezamovih semenih, kvinoji, črnem fižolu, avokadu, bananah, temni čokoladi in drugih virih.
Če opažate stalen in neprijeten vonj po ribah, lahko trpite za trimetilaminurijo. Gre za stanje, pri katerem mutacije v določenem genu povzročijo pomanjkanje encima, ki ga telo uporablja za razgradnjo kemične spojine, imenovane trimetilamin. To je snov, ki daje ribam njihov značilni vonj. Če se kopiči v človeškem telesu, se začne posledično izločati z dihanjem, urinom in znojem, kar osebi s to boleznijo daje ribam podoben vonj. Raziskave kažejo, da bi riboflavin (vitamin B2) lahko pomagal ponovno vzpostaviti encimsko aktivnost pri bolnikih s to boleznijo. Riboflavin lahko v prehrano dodamo npr. z mlekom, jajci, pustim mesom in oreščki, ob tem pa je potrebno tudi zmanjšati vnos živil, ki vsebujejo trimetilamin (npr. zeljnata zelenjava, morski sadeži).

Če navedene metode ne delujejo, se posvetujte z zdravnikom. Ni vam potrebno trpeti, dandanes je na voljo veliko možnih ukrepov. Večina ljudi je hiperhidrozo in neprijetni telesni vonj sposobnih nadzorovati s kombinacijo zdravljenja in nasvetov za samopomoč.

2. Topikalna terapija

O topikalni terapiji govorimo, kadar zdravilo nanesemo na kožo. Najpogostejša oblika tovrstnega zdravljenja so antiperspiranti (antitranspiranti). Na voljo so v več različnih jakostih, ki vključujejo osnovne izdelke v prosti prodaji, ter močnejše izdelke, ki jih lahko predpiše le zdravnik. Priporočljivo je začeti z najblažjo možnostjo in, če ta ne omogoči zadostnega olajšanja simptomov, kasneje poskusiti z močnejšimi zdravili. Antiperspiranti delujejo tako, da zapirajo izvodila žlez znojnic, zaradi zamašenosti izvodil pa žleze znižajo ali ustavijo proizvodnjo znoja.
Antiperspiranti lahko povzročijo draženje kože, vendar uporaba izdelka na suhi koži močno zmanjša tveganje za ta pojav. Da bi zagotovili popolno osušenost kože, si lahko pomagate s fenom ali pa antiperspirant na kožo nanesete zvečer in ga zjutraj odstranite. Uporaba antiperspirantov lahko pri nekaterih povzroči tudi kožni izpuščaj, ki je posledica nadaljnje proizvodnje znoja pod zamašenimi kanali. Če se pojavijo neželeni učinki, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Sprememba načina uporabe antiperspiranta jih namreč lahko zmanjša ali prepreči. Pomembno je tudi, da pred prvo uporabo nov izdelek preizkusite na majhni površini kože, da preverite, kako bo telo nanj reagiralo.

Prva izbira zdravljenja so antiperspiranti, ki vsebujejo aluminijeve soli (aluminijev klorid, aluminijev klorohidrat). Druga možnost je glikopirolat, ki pa je učinkovitejši pri zdravljenju obrazne kot pazdušne hiperhidroze. Pri njegovi uporabi se je potrebno izogibati območjem okoli oči, nosu in ust, saj lahko vpliva na očesno akomodacijo.
Formaldehid in glutaraldehid se navadno ne uporabljata več, ker lahko povzročata lokalno draženje kože, alergije ter toksično vplivata na centralni živčni sistem.

V javnosti večkrat zasledimo skrb glede povezave med uporabo antiperspirantov in nastankom raka dojke ali Alzheimerjeve bolezni. Doslej ni dokazov, ki bi to teorijo podpirali.

3. Peroralna terapija

Peroralni antiholinergiki predstavljajo še eno potencialno zdravljenje hiperhidroze, vendar njihovo uporabo lahko omejujejo stranski učinki, npr. suha usta, suhe oči, zamegljen vid, neredno bitje srca in gastrointestinalne motnje. Tveganje za razvoj neželenih učinkov se povečuje z višjimi dozami.
Najpogostejše zdravilo v tej skupini je oksibutinin, o drugih potencialno učinkovitih možnostih pa imamo zaenkrat le omejene podatke. Med njimi se omenjajo beta blokatorji, benzodiazepini, metantelinijev bromid in klonidin. Beta-blokatorji, predvsem propranolol, in benzodiazepini naj bi bili uspešni pri bolnikih, pri katerih prekomerno znojenje sproži anksioznost.

4. Terapija z injekcijami botulinskega toksina

Injekcije botulinskega toksina (Botoxa) lahko živcem preprečijo stimulacijo žlez znojnic. Možni stranski učinki vključujejo gripi podobne simptome, začasno šibkost mišic in bolečino na mestu injiciranja, kar pa lahko zmanjšamo z uporabo ledu, topikalnih anestetikov, lidokaina ali blokad živcev. Morebiten zaplet obraznih injekcij Botoxa je tudi asimetrija, zlasti na čelu, ki pa je začasna in jo lahko, če je to potrebno, uravnotežimo z dodatnimi injekcijami. Večina bolnikov opazi rezultate od 4 do 5 dni po injekcijah, zmanjšano znojenje pa običajno traja približno 4 do 6 mesecev. Kasneje je potrebno zdravljenje ponoviti.

5. Ostale terapije

Iontoforeza je najučinkovitejša pri hiperhidrozi dlani in stopal. Prizadeto območje postavimo v vodo, skozi katero spustimo nežen električni tok. Električna energija se nato postopoma povečuje, dokler oseba ne začuti blagega mravljinčenja. Natančen mehanizem delovanja te metode še ni jasen. Možni neželeni učinki vključujejo občutek nelagodja, rdečino, draženje, suho in razpokano kožo ter mehurje na koži. Terapija se lahko izvaja v ambulanti ali zdravilišču, lahko pa napravo za iontoforezo kupimo in metodo izvajamo kar doma. Postopek traja približno 20 minut in zahteva več ponovitev. Največkrat je priporočljivo začeti z nekaj terapijami na teden, kasneje pa po potrebi nadaljujemo z vzdrževalnimi terapijami.

Mikrovalovna termoliza je prav tako učinkovita pri zdravljenju hiperhidroze. Neželeni učinki vključujejo prehodno občutljivost, otekline in otrplost.

Kirurška odstranitev znojnic je naslednja možnost, ki lahko vključuje laser (utekočinjenje tkiva, ki vsebuje žleze znojnice), kiretažo (strganje znojnic), ekscizijo (izrezovanje znojnic) ali liposukcijo (odstranitev znojnic z izsesavanjem). Ti postopki se izvedejo v lokalni anesteziji, kljub temu pa vsaka operacija predstavlja določeno tveganje. Možne so bolečine, podplutbe, okužbe, izguba občutka in brazgotine.

Endoskopska torakalna simpatektomija (ETS) je postopek, med katerim kirurg uniči živec, odgovoren za stimulacijo proizvodnje znoja. Običajno se izvaja pri ljudeh s hiperhidrozo dlani ali obraza, slabše pa deluje pri tistih s prekomernim znojenjem pod pazduho. Pomembno je poudariti, da so z ETS povezana nekatera zdravstvena tveganja in se zato lahko uporablja le v izjemnih primerih po temeljitem preizkušanju vseh drugih manj tveganih možnosti. Postopek je ireverzibilen. Med neprijetne stranske učinke uvrščamo kompenzatorno znojenje, ki se lahko pojavi na delih telesa, ki pred posegom niso bili prizadeti, in je lahko celo hujše od prvotne težave. Drugi možni neželeni učinki vključujejo poškodbe živcev, nizek krvni tlak, nereden srčni utrip in zmanjšano toleranco za toploto.

Elektromagnetna terapija se uporablja za zdravljenje prekomernega znojenja pod pazduhami. Na drugih območjih je ne uporabljamo, saj imajo premalo podkožne maščobe za varno izvedbo postopka. Ta metoda predstavlja novejšo obliko zdravljenja, zato dolgoročni rezultati in stranski učinki še niso znani.

Izobraževanje bolnika o bolezni je ključnega pomena za povečanje uspešnosti zdravljenja.

Kaja Mohorko, dr. med.

Viri:

Grabell DA, Hebert AA. Current and Emerging Medical Therapies for Primary Hyperhidrosis. Dermatol Ther (Heidelb). 2016 Oct 27. https://medlineplus.gov/ency/article/007259.htm https://www.aad.org/public/diseases/dry-sweaty-skin/hyperhidrosis#overview
http://www.sweathelp.org/index.php

Deli na družbenih omrežjih
© Prvalekarna. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Prvalekarna poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Prvalekarna
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.