Prhljaj

Prhljaj je pogosta dermatološka težava, ki prizadane približno 50% splošne odrasle populacije. Kljub razširjenosti vzrok za nastanek še ni natančno pojasnjen, večina strokovnjakov pa se strinja, da ni posledica slabe higiene. K pojavu prispevajo različni individualni in okoljski dejavniki ter interakcije med njimi. Običajno se začne v adolescenci, doseže največjo izraženost pri starosti okoli 20 let in upade pri starejših od 50 let. Pogosto se poslabša v jesenskem in zimskem času, ko zadrževanje v ogrevanih zaprtih prostorih poveča suhost kože, in izboljša poleti zaradi pozitivnega učinka sončne svetlobe in zmanjšanega stresa med dopustom.
Za prhljaj je značilen nastanek drobnih belkastih ali belo-rumenkastih kožnih lusk, ki so lahko suhe ali mastne in jih opazimo na lasišču, med lasmi in na oblačilih. Pridruži se jim lahko tudi srbečica. Močan prhljaj marsikdaj negativno vpliva na samopodobo in sproža občutke sramu. Dobra novica pa je, da ni nalezljiv in ga je največkrat mogoče nadzorovati brez zdravniške pomoči. V primeru, da običajni izdelki proti prhljaju ne pomagajo ali če lasišče postane rdeče ali oteklo, je kljub temu potrebno poiskati pomoč dermatologa, saj se trdovratni primeri prhljaja pogosto odzovejo na močnejše šampone ali mazila, ki jih je mogoče dobiti le na recept.

Zakaj se prhljaj pojavi?

Težave s prhljajem ima lahko vsak človek, vendar pa nekateri dejavniki prispevajo k večji individualni dovzetnosti:

• Aktivnost žlez lojnic. Prhljaj je največkrat povezan z aktivnostjo žlez lojnic. Izločanje loja doseže vrh v treh starostnih obdobjih - po rojstvu, v času adolescence, ter med 40. in 60. letom starosti – zato se prhljaj v teh obdobjih pogosteje pojavi.Ker aktivnost žlez lojnic nadzorujejo hormoni, lahko različne hormonske spremembe stimulirajo tvorbo loja in s tem zvišajo tveganje za razvoj prhljaja. Res pa je, da nekateri ljudje s prhljajem izločajo normalno količino loja, na drugi strani pa posamezniki s prekomerno proizvodnjo loja lahko nikoli ne razvijejo prhljaja. Te ugotovitve kažejo, da je dejavnost lojnic sicer močno povezana s pojavom prhljaja, vendar proizvodnja loja sama po sebi ni odločilen vzrok.
• Spol. Prhljaj je bolj razširjen med moško populacijo. Vzrok najverjetneje leži v moških hormonih, ki stimulirajo intenzivnejšo proizvodnjo loja kot ženski hormoni.
• Nekatere kožne bolezni. Ljudi z luskavico, ekcemom in nekaterimi drugimi kožnimi boleznimi prhljaj prizadane pogosteje kot druge. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj prhljaja pa je seboroični dermatitis - bolezen, za katero je značilna mastna koža, prekrita z belimi ali rumenkastimi luskami, ki se lahko pojavi na različnih delih telesa (npr. na lasišču, za ušesi, na obrveh, nosu, pod pazduho, nad prsnico in v predelu dimelj). Temu se pridružijo znaki vnetja in srbečica.
• Nekatere druge bolezni. Ljudje s Parkinsonovo boleznijo in nekaterimi drugimi nevrološkimi motnjami so bolj nagnjeni k razvoju prhljaja. To velja tudi za okužene z virusom HIV ter za tiste, katerih imunski sistem je oslabljen iz drugih razlogov. Ena od študij je pokazala, da ima 10.6% ljudi, okuženih z virusom HIV, seboroični dermatitis, ki je predispozicijski dejavnik za razvoj prhljaja. Tudi bolniki, ki okrevajo po srčnem napadu ali možganski kapi, imajo prhljaj pogosteje kot drugi ljudje.
• Glivična kolonizacija. Dokazi glivam kvasovkam iz rodu Malassezia pripisujejo vlogo pri nastanku prhljaja. Vendar pa obstajajo tudi dokazi, da k pojavu prhljaja ne prispeva le njihova prisotnost na lasišču, temveč tudi posameznikova dovzetnost za njihov vpliv. Malassezio lahko namreč najdemo na koži večine zdravih odraslih, vendar običajno ne povzroča nobenih težav. V nekaterih primerih pa se začne prekomerno množiti, kar sproži razdraženost lasišča in posledično tvorbo novih kožnih celic, ki sčasoma odmrejo in odpadajo, kar opazimo kot prhljaj. Zakaj se Malassezia na nekaterih lasiščih množi bolj kot na drugih, ni jasno. Dejstvo pa je, da število glivic na lasišču korelira z močjo izraženosti prhljaja. Znano je tudi, da UV žarki zavirajo rast glivic, zato ljudje s prhljajem pogosto opazijo izboljšanje v toplejših in bolj sončnih mesecih.
• Mastni lasje. Glivice se hranijo z olji in mrtvimi kožnimi celicami, nakopičenimi na lasišču, zato so ljudje, ki si redkeje umivajo lase (le enkrat ali dvakrat tedensko), običajno bolj nagnjeni k razvoju prhljaja. Preprosto povečanje pogostosti šamponiranja pogosto pomaga odpraviti blage oblike prhljaja. Po drugi strani pa lahko prepogosto (npr. vsakodnevno) šamponiranje zaradi draženja lasišča prav tako prispeva k razvoju prhljaja.
• Neuporaba glavnika ali krtače. Če si las ne češete ali to počnete le poredko, imate nekoliko večje tveganje za razvoj prhljaja. Česanje ali krtačenje namreč pomagata razporediti odvečno maščobo po lasišču in laseh.
• Suha koža. Tudi presuha koža lahko vodi v nastanek prhljaja. Za to obliko so značilne manjše in manj mastne luske, opazimo pa lahko tudi suho kožo na drugih delih telesa.
• Reakcija na izdelke za nego kože in las. Luščenje lasišča je lahko posledica reakcije na določen izdelek za nego las. Draženje lahko sproži tudi rdečino in srbečico.
• Prehrana. Nekatere študije kažejo, da so ljudje, ki ne uživajo dovolj cinka, B vitaminov in nekaterih vrst maščob, bolj nagnjeni k prhljaju. Raznolika in zdrava prehrana močno pripomore k zdravju in lepemu izgledu kože.
• Stres. Možna je povezava med stresom in številnimi težavami s kožo, tudi prhljajem.
• Celovitost epidermalne pregrade. Zunanja plast epidermisa (kožne povrhnjice) deluje kot pregrada, ki telo ščiti pred izgubo vode in vstopom mikroorganizmov ter drugih škodljivih dejavnikov iz okolja. V lasiščih bolnikov s prhljajem so bile z elektronsko mikroskopijo ugotovljene strukturne nepravilnosti epidermalne pregrade, ki lahko privedejo do sprememb v njeni funkciji. Motena funkcija omogoči vstop glivic in sproži imunski odziv ter nastanek prhljaja. Kadar je prisotna srbečica, praskanje kožno povrhnjico še dodatno poškoduje in oslabi.
• Genetski dejavniki. Raziskave so odkrile podedovane oblike prhljaja. Genetski dejavniki bi lahko igrali vlogo pri spremenjeni funkciji epidermalne pregrade, pretiranem izločanju loja ali njegovi spremenjeni sestavi. Potrebne so nadaljnje študije za odkrivanje podrobnosti, ki bodo opredelile tudi nove tarče za uspešno zdravljenje.

Prhljaj pri dojenčkih

Tudi pri dojenčkih na lasišču pogosto opazimo prhljaj. Največkrat se pojavi v prvih dveh ali treh mesecih po rojstvu in je povezan s povečano aktivnostjo žlez lojnic v tem obdobju. Ponavadi traja le nekaj tednov ali mesecev in kasneje samodejno izgine. Pogosto in nežno umivanje las z otroškim šamponom lahko pomaga odstranjevati luske, vendar pazite, da občutljivega lasišča ne drgnete preveč agresivno.

Možni zapleti prhljaja

Zapleti največkrat niso posledica prhljaja samega, temveč njegovega zdravljenja. Pred uporabo novega izdelka ga vedno preizkusite na manjši površini kože in tako preverite, kako se telo nanj odziva. Če šampon proti prhljaju povzroči srbečico, zbadanje, pekoč občutek, pordelost ali pa kožo lasišča kako drugače draži, prenehajte z njegovo uporabo in ga zamenjajte za šampon, ki vsebuje drugo učinkovino. Če se pojavi alergijska reakcija, npr. izpuščaj, koprivnica ali oteženo dihanje, takoj poiščite zdravniško pomoč.
Možen je tudi vdor bakterij skozi razpokano kožo lasišča, ki se kaže z rdečino, občutljivostjo in oteklino. Tudi v tem primeru je potreben pregled pri zdravniku.

Zdravljenje

Učinkovit spopad s prhljajem zahteva protiglivično in protivnetno zdravljenje v kombinaciji s splošno nego lasišča in kože, ki pomaga vzdrževati remisijo. Lajšanje pridruženih simptomov, kot je srbečica, je prav tako pomembno. Pri izbiri metode zdravljenja upoštevamo njeno učinkovitost, stranske učinke, enostavnost uporabe in starost bolnika. Največkrat se uporabljajo šamponi in drugi pripravki, ki jih nanesemo na lasišče, sistemsko zdravljenje pa je potrebno le v primerih, ki se ne odzivajo na lokalno zdravljenje. Pojavile so se tudi nekatere novejše oblike terapij, npr. fototerapija, imunski modulatorji (npr. topikalni inhibitorji kalcinevrina) in metronidazol, vendar je njihova učinkovitost zaenkrat še sporna. Prhljaj je skoraj vedno mogoče nadzorovati, vendar zdravljenje lahko zahteva nekaj časa in več poskusov, preden posameznik najde metodo, ki mu ustreza.

Pri izbiri šampona proti prhljaju je potrebno upoštevati tip prhljaja. Prhljaj, ki se pojavi na mastni koži, tako zahteva drugačno obravnavo od suhega prhljaja. Šampon uporabljajte v skladu z navodili. Največkrat ga je potrebno sprva nanašati vsak dan ali vsak drugi dan, ko pa je prhljaj pod nadzorom, uporabo zmanjšamo na dva do trikrat na teden. Nekatere šampone moramo na lasišču pustiti nekaj minut, medtem ko drugi zahtevajo takojšnje spiranje. Če je prhljaj prisoten v bradi ali obrveh, jih lahko uporabite tudi na teh mestih. Ko težave izginejo, je potrebno zdravljenje za 1 do 3 mesece prekiniti. Prhljaj je običajno kronično stanje, ki se sčasoma ponovno pojavi, in v tem primeru zdravljenje ponovimo. Če opazite, da določena vrsta šampona ne učinkuje več, ga poskusite zamenjati z drugim ali izmenjujte uporabo dveh vrst šamponov. V primeru, da vam prhljaja ne uspe odpraviti, se priporoča obisk pri dermatologu. Morda boste potrebovali recept za močnejši šampon ali kortikosteroidno mazilo.

Alternativne možnosti pri blažjih oblikah prhljaja

• Olje čajevca: se že stoletja uporablja kot antibiotik, antiseptik in protiglivično zdravilo. Študije so pokazale, da lahko zmanjša pojav prhljaja, zato ga že lahko najdemo v nekaterih šamponih. Poskusite lahko tudi z nanosom majhne količine olja na posebej prizadete predele lasišča ali pa ga primešajte navadnemu šamponu.
• Aloe vera: gosta tekočina v listih te rastline lahko olajša težave s prhljajem. Liste lahko prerežete in tekočino iztisnete neposredno na prizadeto območje ali pa pripravek z aloe vero kupite.
• Soda bikarbona: vtrite jo v čisto in mokro lasišče, nato sperite s toplo vodo. Postopek ponovite večkrat na teden.
• Olje iz limonske trave: študije kažejo, da lahko tudi uporaba tonikov za lase, ki vsebujejo olje iz limonske trave, zmanjša prhljaj.
• Jabolčni kis: zmešajte 1/2 skodelice jabolčnega kisa z 1/2 skodelice vode. Vtrite mešanico v lasišče in jo pred izpiranjem pustite delovati 15 minut. Ponovite dvakrat na teden. Jabolčni kis lahko zamenjate tudi z belim kisom.
• Limonin sok: lahko nanesete neposredno na lasišče, ki ga nato nekaj minut nežno masirajte, preden lase sperete z vodo.
• Neem listi: neem spada med zelišča, ki se že stoletja uporabljajo v ajurvedski medicini. Dve pesti listov dodajte v 5 skodelic vroče vode in jih v njej namakajte čez noč. Naslednje jutro odcedite tekočino in jo uporabite za izpiranje las. Nekateri svetujejo tudi pripravo paste iz listov, vendar lahko takšna koncentrirana oblika kožo dodatno razdraži, zato je bolje uporabiti razredčeno različico neema.
• Triplat: 2 žlici semen čez noč namočite v vodi. Zjutraj odcedite vodo, zmeljite zmehčana semena v pasto in jo nanesite na lasišče. Pred izpiranjem jo pustite delovati vsaj pol ure.
• Zeleni čaj: kaže potencial za zdravljenje prhljaja, vendar bodo za opredelitev natančnega učinka potrebne dodatne raziskave.

Tudi če se odločite za poskus zdravljenja prhljaja z različnimi domačimi pripravki, velja opozorilo, da jih je potrebno najprej preizkusiti na manjši površini kože. V primeru kakršne koli kožne ali alergijske reakcije z uporabo prenehajte in, če je to potrebno, poiščite pomoč.

Preventivni ukrepi

Pri ljudeh, nagnjenih k nastanku prhljaja, se težave kljub uspešnemu zdravljenju pogosto ponovijo. S preventivnimi ukrepi lahko tveganje za ponovni zagon zmanjšamo. Izogibajte se živilom, ki vsebujejo veliko nasičenih in trans maščobnih kislin, saj stimulirajo lojnice k večji proizvodnji loja in s tem poslabšajo prhljaj. Poskusite v svojo prehrano dodati probiotike, ki telesu pomagajo v boju proti razraščanju glivic, ter uživajte zadostne količine vitaminov B, cinka, omega-3 maščobnih kislin in selena. Preživite več časa na sončni svetlobi, saj UV žarki prav tako zaustavljajo rast glivic in pogosto ublažijo izraženost prhljaja. Poiščite ustrezne tehnike za zmanjševanje stresa ter redno telovadite, kar bo okrepilo vaš imunski sistem in pomagalo telesu nadzorovati to neprijetno nadlogo.

Kaja Mohorko, dr.med.

Viri:

• Borda LJ, Wikramanayake TC. Seborrheic Dermatitis and Dandruff: A Comprehensive Review. J Clin Investig Dermatol. 2015 Dec 3.
• http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/dandruff/home/ovc-20215279
• http://www.nhs.uk/conditions/Dandruff/Pages/Introduction.aspx
• http://www.webmd.com/skin-problems-and-treatments/features/natural-fixes#1
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26566122