Strije

Kako in zakaj strije nastanejo?

Kožo sestavljajo tri osnovne plasti: vrhnjica (zunanji sloj), usnjica (srednji sloj) in podkožje (najgloblji sloj). Usnjica vsebuje vlakna, ki koži omogočajo, da se v primeru rasti ali pridobivanja telesne teže razteza. Vendar pa lahko nenadno prekomerno raztezanje kože ta vlakna raztrga, razpoke v usnjici in posledično brazgotinjenje tkiva pa nato opazimo kot strije. Skozi razpoke prosevajo spodaj ležeče žile, zato so strije sprva največkrat rdeče ali vijolične barve. Sčasoma se žile skrčijo, namesto njih pa postane vidna bleda podkožna maščoba, kar barvo strij spremeni v manj opazen belkasti odtenek. Barva strij nam tako lahko veliko pove o času njihovega nastanka. To je pri obravnavi strij še kako pomembno, saj je zdravljenje precej bolj uspešno pri novonastalih spremembah. Na videz starejših strij vplivamo veliko težje.
Same po sebi strije sicer niso nevarne in večinoma predstavljajo le estetsko motnjo, ki pa je pri nekaterih ljudeh povezana z zmanjšano samozavestjo in drugimi čustvenimi stiskami. V redkih primerih pa so lahko tudi posledica določenih bolezenskih stanj, ki zahtevajo zdravniško obravnavo in zdravljenje. Strije se lahko pojavijo pravzaprav kjerkoli na koži, vendar ponavadi prizadanejo predele z več maščobe, npr. trebuh, stegna, boke, zadnjico, prsi, nadlahti in spodnji del hrbta. Dejavniki, ki povečajo verjetnost za njihov nastanek, so nosečnost, adolescenca, visok indeks telesne mase, hitro pridobivanje telesne teže, vstavitev velikih prsnih vsadkov, uporaba kortikosteroidov, nekatere hormonske spremembe in uživanje premalo tekočin. Tudi genetska nagnjenost ni nepomembna – če jih opazite pri bližnjem sorodniku, jih boste bolj verjetno razvili tudi sami. Hujšanje strij ne povzroča, vendar lahko v tem primeru postanejo opaznejše.

Hiter porast telesne teže
Strije se najpogosteje pojavijo, če oseba v kratkem časovnem obdobju močno pridobi na telesni teži. Velikokrat so povezane z rednim nihanjem teže zaradi posluževanja neprimernih diet. Če želite shujšati, težo izgubljajte počasi in enakomerno – ne več kot 0,5 kg na teden. Ekstremne diete se namreč največkrat končajo s ponovnim nabiranjem kilogramov po končani dieti in posledičnim nastankom strij.

Strije velikokrat opazimo tudi pri športnikih, ki v kratkem času hitro povečajo mišično maso.

Strije v nosečnosti
Hitro naraščanje telesne teže privede do strij pri 90% nosečnic. Normalno je, da se v tem obdobju teža v relativno kratkem času močno poveča, ne drži pa, da je potrebno jesti za dva - pa tudi če pričakujete dvojčke. Normalen porast teže v nosečnosti znaša med 11 in 16kg, pri čemer je hitrost pridobivanja teže prav tako pomembna kot število kilogramov. Postopen in enakomeren dvig teže namreč veliko redkeje vodi v nastanek strij kot neenakomerni in hitri preskoki na tehtnici. Znano je tudi, da med nosečnostjo telo proizvaja hormone, ki zmehčajo vezi med medeničnimi kostmi, kar kasneje olajša porod. Vendar pa takšni hormoni hkrati zmehčajo tudi kožna vlakna, zato se koža bolj razteza in postane dovzetnejša za nastanek strij. Slednje se največkrat pojavijo na trebuhu in prsih - torej tistih področjih, na katerih je koža podvržena največjim pritiskom. Ponavadi sicer po porodu zbledijo in postanejo manj opazne, vendar v večini primerov ne izginejo popolnoma. Njihov pojav je odvisen tudi od prirojenega tipa in elastičnosti kože.

Adolescenca
Hitra rast v času adolescence pogosto povzroči nastanek strij. Prizadanejo 40% odraščajočih fantov in 70% odraščajočih deklet. Pri fantih se pogosto pojavijo na ramenih in hrbtu, medtem ko jih dekleta običajno opazijo na bokih, stegnih in prsih.

Nekatera bolezenska stanja
Marfanov sindrom je genetsko obolenje, ki povzroča šibkost in neelastičnost kože in vezivnega tkiva. V tem primeru se strije pogosto pojavljajo na ramenih, bokih in spodnjem dela hrbta.
Ehlers-Danlosov sindrom je še ena dedna bolezen, ki povzroči moteno tvorbo kolagena v koži, kar vodi v prekomerno raztezanje kože in posledičen nastanek strij.
Cushingov sindrom se pojavi, ko telo proizvaja prekomerne količine stresnega hormona kortizola. To lahko vodi do hitrega povečanja telesne mase, predvsem v predelu trebuha, koža pa postane krhka, tanka in dovzetnejša za nastanek strij. Te so velikokrat široke in zelo obsežne, pojavijo pa se lahko tudi na obrazu.

Uporaba kortikosteroidnih zdravil
Strije se lahko razvijejo tudi po daljši ali neustrezni uporabi glukokortikoidov, ki spadajo med kortikosteroidna zdravila in delujejo na enak način kot hormon kortizol. Zmanjšujejo količino kolagena v koži, s čimer oslabijo njene elastične zmožnosti. Naloga kolagena je namreč ohranjanje prožnosti kože, zato njegovo pomanjkanje poveča verjetnost za razvoj strij. Če jemljete glukokortikoide, natančno sledite navodilom o načinu in mestu uporabe.

Preprečevanje in odpravljanje strij

Strij tudi z uporabo najnovejših zdravil in medicinskih tehnik ni mogoče popolnoma odpraviti, vendar pa obstaja nekaj ukrepov, s katerimi lahko izboljšate njihov videz ali zmanjšate možnost za njihov nastanek. Ključnega pomena je vzdrževanje normalne teže in izogibanje jojo dietam. Pijte veliko vode in z vlažilno kremo ohranjajte primerno hidriranost kože, med nosečnostjo pa si prizadevajte za počasno in postopno pridobivanje telesne teže. Večina strij sicer ni posebej opaznih in sčasoma zbledijo ter postanejo manj vidne. Če pa so zelo izrazite ali prekrivajo večjo telesno površino, je na voljo več možnih metod obravnave. Pri vseh najboljši rezultat dosežemo, če se strijam posvetimo takoj, ko se pojavijo.

Z lokalnim nanosom krem, gelov in losjonov lahko dosežemo primerno hidracijo kože, na strije pa takšna sredstva delujejo tudi s pomočjo različnih učinkovin:
Centella asiatica (gotu kola) spodbuja sintezo kolagena in prispeva k izboljšanju natezne trdnosti novonastale kože. Zavira tudi učinek glukokortikoidov.
Vitamin C je antioksidant, ki ga telo uporablja za boj proti toksinom, znanim kot prosti radikali, ki zavirajo celjenje in nastajanje zdravega brazgotinastega tkiva. Kreme, ki vsebujejo vitamin C, lahko pospešijo rast nove kože in tako zmanjšajo velikost strij v zgodnji fazi, hkrati pa tudi zavirajo tvorbo novih.
Vitamin E poveča elastičnost kože. Elastična koža ima večjo sposobnost raztezanja, kar zmanjša verjetnost za raztrganje kožnih vlaken in posledičen pojav strij.
Raziskave kažejo, da lahko koristijo tudi hialuronska kislina, kolagensko-elastinski hidrolizati ter masaža kože z oljem grenkih mandljev ali silikonskimi geli.

Učinkovite so lahko tudi različne oblike pilingov, npr. piling s sadnimi kislinami. Uporabljajo se alfa hidroksi kisline (glikolna kislina, mlečna kislina), beta hidroksi kisline (npr. salicilna kislina), triklorocetna kislina in karbolna kislina (fenol). Pilingi so lahko blagi, srednji ali globoki. Blage lahko izvajamo sami doma, globlje pa le za to usposobljeni strokovnjaki.

Dermatolog vam lahko predpiše tudi retinoide (npr. tretinoin). Raziskave kažejo, da lokalen nanos te učinkovine znatno izboljšuje videz strij, saj pospeši nastanek novih kožnih celic in spodbuja rast kolagena. V eni od študij je tretinoin po šestih mesecih zdravljenja skrajšal dolžino strij za 14% in širino za 8%. V drugi študiji je 12 tednov zdravljenja skrajšalo strije za 20%. Med stranskimi učinki jemanja retinoidov izstopata predvsem občutljivost na sončno svetlobo ter draženje kože, ki se lahko kaže z rdečino, luščenjem ali suhostjo kože. Uporaba med nosečnostjo je močno odsvetovana, ker lahko pri plodu povzroči hude prirojene napake.

Mikrodermoabrazija je priljubljena tehnika za preoblikovanje kožne površine z uporabo aluminijevega oksida. Naprava na kožo piha posebne kristale, ki polirajo kožno površino, medtem pa vakuumska cev odstranjuje tako kristale kot odluščene kožne celice. Na ta način nežno odstranimo vrhnjo plast kože, kar spodbuja rast novega elastičnega tkiva. V primerjavi z zgoraj omenjenimi retinoidi so stranski učinki redkejši in bolniki pri zdravljenju lažje in pogosteje vztrajajo.

Laserska terapija zagotavlja varno in učinkovito zmanjšanje tako novonastalih kot tudi starejših strij. Ločimo ablativne laserje (npr. CO2 laser, Er:YAG laser) in neablativne laserje (npr. Nd:YAG laser, pulzni dye laser). Dermatolog vam lahko svetuje, katera oblika zdravljenja je ustrezna v vašem primeru. Ablativni laserji so agresivnejši, saj zgornje plasti kože odstranijo. Za neablativne laserje pa je značilno, da povrhnjih plasti kože ne poškodujejo, poseg z njimi je zato manj boleč, manjša pa je tudi možnost zapletov, npr. brazgotinjenja, trajne pordelosti ali svetlo obarvanih lis na mestu posega. Za dosego želenih učinkov je običajno potrebno opraviti več posegov, točno število pa je odvisno od barve in tipa kože. Po terapiji lahko opazimo oteklino in rdečino, ki pa kmalu izgineta. Nekaj časa se je potrebno izogibati sončenju.

Med novejše obetavne oblike odpravljanja strij spadata še IPL terapija (terapija z intenzivno pulzirajočo svetlobo) in terapija z radiofrekvenčno napravo. Obe metodi sta varni in učinkoviti.

Kirurško odstranjevanje strij pa je le redko priporočljivo in upravičeno. V primeru velike količine ohlapne kože na trebuhu po zaključku hujšanja je mogoče opraviti t.i. abdominoplastiko, s katero se odstrani odvečno kožo na trebušnem predelu, kar hkrati pomeni tudi odstranitev strij. Vendar pa vsaka operacija prinaša tudi določeno število tveganj in lahko povzroči vidno brazgotinjenje.

Kaja Mohorko, dr.med.

Viri:

• http://www.nhs.uk/Conditions/Stretch-marks/Pages/Introduction.aspx
• http://www.medicalnewstoday.com/articles/283651.php
• http://www.webmd.com/baby/features/stretch-marks#1
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12472491
• http://www.medscape.com/viewarticle/822324_1