Ugrizi kač

V Sloveniji lahko naletimo na 3 vrste strupenih kač: navadnega gada (Vipera berus), laškega gada (Vipera aspis) in modrasa (Vipera ammodytes).

Kače sicer niso napadalne živali in človeka ugriznejo le, če se čutijo ogrožene. Do večine ugrizov pride v primerih, ko poskušamo kačo prijeti ali ubiti ali pa jo nenamerno pohodimo. Če zagledate kačo, se ji ne približujte in je ne poskušajte prijemati, pa tudi mrtve kače se ne dotikajte, saj še vedno lahko pride do refleksnega ugriza. Z rokami ne segajte v grmičevje, visoko travo, pod skale ali v skalne razpoke, ki veljajo za priljubljena zatočišča kač. Če na takšnem mestu iščete izgubljen predmet, si pomagajte z daljšo palico. Na izlete s seboj vedno nosite komplet prve pomoči in mobilni telefon z napolnjeno baterijo, da boste lahko po potrebi poklicali pomoč. Če pa se s kačo srečate v domačem okolju, ji omejite gibanje in pokličite Kačofon, kjer vam bodo svetovali, kaj storiti. Kače so pri nas zaščitene, zato je njihovo ubijanje prepovedano.

Vsako leto se v Sloveniji nekaj ljudi zdravi zaradi ugriza strupene kače, smrtnega primera pa ne beležimo že zelo dolgo. Na mestu ugriza na koži opazimo 2 pikčasti ranici v razmiku okoli pol centimetra. Pojavijo se oteklina, bolečina in podplutba, ki se širijo z uda v smeri proti trupu, otečejo in bolijo pa tudi bezgavke. To je posledica širjenja strupa po limfnem sistemu. V hujših primerih se pojavijo sistemski znaki, ki kažejo na prizadetost različnih organov, predvsem prebavil (slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska), srca in ožilja (znižan krvni tlak, šok), dihal (zožitev dihalnih poti, težko dihanje) in živčevja (zaspanost, vrtoglavica). Pojavijo se lahko motnje ledvične funkcije, ki se kažejo s proteinurijo (pojavom beljakovin v urinu) in hematurijo (pojavom krvi v urinu), v redkih primerih lahko pride celo do ledvične odpovedi. V krvi najdemo povišano število levkocitov in znižano število trombocitov, možne so blažje motnje strjevanja krvi. Tako kot pri pikih žuželk tudi po ugrizu kače obstaja možnost nastanka alergijske reakcije.

Slika: zgoraj - navadni gad; spodaj levo - modras (z značilnim rilčkom); spodaj na sredini - laški gad; spodaj desno - navadni gož (nestrupen).

Prva pomoč pri ugrizu strupenjače

• Skupaj s prizadeto osebo se umaknite na varno mesto. Pomembno je, da ostanete mirni, saj slovenske strupenjače z ugrizom le redko povzročijo hujše zaplete.
• Rano očistite, da odstranite morebitne ostanke strupa na koži. Obrišite jo v smeri od znotraj navzven, da ostankov strupa ne zanesete v rano, in jo pokrijte s suho sterilno gazo.
• Odstranite uro, prstane in drug nakit, ki bi lahko kasneje zaradi otekanja oviral krvni obtok. Slecite tudi tesna oblačila. Če je do ugriza prišlo na nogi, sezujte čevlje.
• Prizadeti ud imobilizirajte (npr. s pomočjo veje ali pohodne palice) ter poskrbite, da leži nižje od srca. Bolnik naj miruje, saj tako upočasnite širjenje strupa po telesu. Namestite ga v polsedeči položaj.
• Poskrbite za hiter prevoz k zdravniku. V primeru hujše reakcije ali oddaljenosti od zdravstvenih ustanov pokličite na številko 112, kjer vam bodo dali ustrezna navodila in po potrebi aktivirali reševalno enoto (npr. Gorsko reševalno službo).
• Rano hladite z obkladki. Nanjo ne polagajte ledu, je ne grejte, ne namakajte v vodi in ne mažite s kakršnimi koli kremami ali domačimi pripravki.
• Če je možno (in ni nevarno!) kačo fotografirajte, sicer pa si poskušajte zapomniti njen videz. Ne poskušajte je ujeti.
• Strupa iz ugrizne rane nikoli ne izsesavajte, prav tako rane ne izrezujte in ne izžigajte. Navedene metode spadajo med tiste ''ljudske modrosti'', ki lahko naredijo več škode kot koristi.
• Ne prevezujte uda nad mestom ugriza. Stanja ne boste izboljšali, lahko ga celo poslabšate, saj lahko povečate oteklino ali prekinete dotok krvi v okončino.
• Prizadeta oseba naj ne pije alkohola in pijač, ki vsebujejo kofein, saj pospešujejo absorpcijo kačjega strupa.

Nadaljnje zdravljenje

Zdravljenje je v večini primerov simptomatsko, kar pomeni, da posamezen bolnik dobiva zdravila glede na simptome, ki se pojavijo v njegovem primeru. To so lahko npr. analgetiki za blaženje bolečin, infuzije tekočin, zdravila za višanje krvnega tlaka in zdravila za širjenje dihalnih poti. Potrebna je tudi zaščita proti tetanusu. Stekline kače ne prenašajo, zato cepljenje ni potrebno.

Na voljo imamo tudi protistrup, ki ga uporabimo v primeru hujše klinične slike, pri otrocih in kadar simptomatsko zdravljenje ni učinkovito. V Sloveniji uporabljamo Viper venom antiserum, European (Equine), ki vsebuje protitelesa proti strupu vseh treh strupenjač, ki živijo v naših krajih. Prednost tega protistrupa je, da pred zdravljenjem ni potrebno poznati vrste kače.

Zaradi možnosti nenadnega nastanka motenj dihanja in delovanja srca in ožilja še več ur po ugrizu mora tudi asimptomatski bolnik nekaj časa ostati na opazovanju.

V zadnjih letih v Sloveniji sicer ni bilo smrtnih primerov, saj so bile vse težje zastrupitve pravočasno in uspešno zdravljene.

Kaja Mohorko, dr. med.