Zakaj se moramo zaščititi pred klopi?

Prišla je pomlad, z njo pa tudi daljši dnevi, toplejše vreme in več gibanja v naravi. A prijetnejše zunanje temperature so povezane tudi s ponovno aktivnostjo klopov, ki v naših krajih prenašajo različne bolezni - predvsem lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, redkeje pa tudi humano erlihiozo, tularemijo in babeziozo. En klop lahko sočasno prenaša tudi več bolezni.
Slovenija se glede na pogostost obolevanja uvršča v vrh evropskih držav. Največ okužb zabeležimo med majem in oktobrom, vendar pa mila zima in vlažna pomlad pospešita začetek dejavnosti klopov, zato se nevarnost okužbe včasih prične že februarja in traja vse do novembra. Klope sicer najdemo v gozdni podrasti, grmičevju, travi, parkih, lahko celo na domačem vrtu. Običajno živijo v predelih z nižjo nadmorsko višino, predvsem do 600m, a jih lahko opazimo vse do višine 1600m.

Zaščita pred ugrizi klopov

Na izpostavljena območja (npr. v gozdove ali na travnike) se ne odpravljajmo brez ustrezne zaščite. Svetujemo uporabo repelentov - sredstev, ki odganjanjajo različne vrste insektov. Za najučinkovitejše veljajo tisti, ki vsebujejo učinkovine DEET, ikaridin, IR3535 ali permetrin. Slednji sicer ni primeren za uporabo na koži, temveč ga lahko nanesemo le na obleke, čevlje, mreže ali šotore. Na voljo so tudi naravnejše alternative, ki vsebujejo npr. olje limonovega evkaliptusa, citronelo (limonsko travo), divji paradižnik, geranijo, sivko ali nekatera druga zelišča. Zanje so raziskave sicer pokazale manjšo uspešnost pri odganjanju insektov v primerjavi z zgoraj naštetimi sintetičnimi repelenti, zato so primernejše za uporabo na manj ogroženih območjih.
Nekateri repelenti niso primerni za otroke, nosečnice in doječe matere, zato pred uporabo vedno natančno preberite navodila. Če želite hkrati z repelentom nanesti tudi sredstvo za zaščito pred soncem, najprej nanesite slednjega in šele po nekaj minutah tudi repelent. Izdelkov ne nanašajte na poškodovano kožo in pazite, da ne zaidejo v oči ali usta. To dosežete tako, da jih ne pršite neposredno na obraz, temveč na dlani, s katerimi repelent nato razmažete po obrazu. Če izdelek vseeno pride v stik z očmi ali sluznicami, prizadeto mesto spirajte z mlačno vodo. Repelentov v obliki pršila ne uporabljajte v zaprtih prostorih ali pa prostor po pršenju dobro prezračite. Prav tako ne pršite v bližini hrane in ne vdihavajte hlapov pršila. Mlajšim otrokom repelentov ne nanašajte na roke, saj jih pogosto dajejo v usta.
Poleg repelentov je pomembna tudi uporaba ustreznih oblačil, ki naj prekrivajo čim več kože in naj bodo svetle barve, saj na temnejših tkaninah klope težje opazimo. Po vrnitvi s tveganega območja je potrebno oblačila oprati, se oprhati in umiti lase. Vedno natančno pregledamo tudi kožo celotnega telesa, saj klopova slina vsebuje protibolečinska sredstva, zato samega ugriza ne čutimo. Ob pregledu smo posebej pozorni na kožne gube, pregibe komolčnega in kolenskega sklepa, dimlje, lasišče, ušesa, dlani in stopala.
Če opazimo prisesanega klopa, ga moramo čimprej odstraniti. Pri tem ne uporabljamo olja, krem ali drugih mazil, temveč le pinceto, s katero klopa primemo čim bližje koži in ga izvlečemo z enakomernim gibom. Če glavica ostane v koži, čim hitreje odstranimo tudi to.

Čas do odstranitve je zelo pomemben, saj nas klop ponavadi ne okuži takoj po ugrizu, temveč šele po več urah. Daljša prisesanost klopa torej pomeni večjo verjetnost okužbe.

V nadaljevanju sledi nekaj informacij o boleznih, ki jih prenašajo klopi v Sloveniji. Če po ugrizu klopa opazite navedene simptome, takoj obiščite zdravnika.

Lymska borelioza

Bolezen je dobila ime po kraju Lyme v ZDA, kjer so v 70ih letih prejšnjega stoletja opazili nenavadno pogost pojav artritisa (vnetja sklepov). Kasneje so ugotovili, da je artritis le ena izmed posledic bakterijske okužbe po ugrizu klopov, ki so bili v tamkajšnjih gozdovih še posebej pogosti. Bakterije so poimenovali borelije, bolezen pa Lymska borelioza.
Slovenija sodi med države z visoko stopnjo zbolevanja prebivalstva, okužene klope pa lahko najdemo na območju vse države. V nekaterih predelih je z borelijo okužena tudi do polovica vseh klopov. Poleg slednjih lahko sicer to bakterijo prenašajo tudi uši, mušice, obadi in komarji, a je v primerjavi s klopi njihova vloga manj pomembna. Vsak ugriz klopa sicer še ni razlog za preplah. Raziskave kažejo, da je verjetnost nastanka lymske borelioze po ugrizu klopa največ do 5%. Pri tem ni odločilna le okuženost klopa, temveč tudi čas do njegove odstranitve, saj naj bi do prenosa borelij na človeka praviloma prišlo šele potem, ko je klop prisesan že več kot 24 ur.
Okužba pri nekaterih ljudeh poteka popolnoma brez simptomov, pri drugih pa s hudimi spremembami različnih organskih sistemov. Dejavnikov, ki odločajo o tem, ali bo prišlo le do asimptomatske okužbe ali pa do nastanka bolezenskih znakov, ne poznamo. Začetno bolezensko dogajanje se praviloma pojavi nekaj dni do nekaj tednov po okužbi in se v več kot 90% kaže kot kožna sprememba, imenovana erythema migrans. Ta nastane na mestu klopovega ugriza in je odraz reakcije organizma na lokalno širjenje bakterije po koži. Začne se kot rdečina, ki se postopno veča, širi navzven in končno dobi obliko prstana. Lahko jo spremljata srbečica ali pekoč občutek na koži, bolnik pa ima lahko tudi splošne težave (utrujenost, glavobol, slabo počutje). Traja od nekaj dni do več mesecev in običajno izgine samodejno.

Oblika zgodnje lokalizirane okužbe je tudi limfocitom – modrikasto rdečkasta do nekaj centimetrov velika zatrdlina. Pri otrocih se največkrat pojavi na ušesni mečici, pri odraslih pa v predelu prsne bradavice.

Če bolezni v začetni fazi ne zdravimo, borelije iz kože vstopijo v kri in se s krvnim obtokom razsejejo po celotnem organizmu. Posledice razsoja se sicer ne pokažejo takoj, ampak šele po obdobju brez bolezenskih znakov, ki včasih traja le nekaj dni, večinoma pa več tednov ali mesecev, lahko celo let. Takrat se pojavijo znaki prizadetosti živčevja (vnetje živcev, možganov ali možganskih ovojnic, ohromelost obraznega živca), sklepov (artritis), srca (vnetje srčne mišice ali osrčnika, aritmije), oči (vnetje veznice, roženice, šarenice ali drugih očesnih struktur, prizadetost očesnih žil in živcev), kože (kronični atrofični dermatitis) in drugih organov.
Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, a je učinkovito zdravljenje možno le v primeru pravočasnega odkritja bolezni. V Evropi potekajo tudi raziskave za razvoj cepiva, v ZDA pa je bilo cepivo že v uporabi, a kasneje umaknjeno zaradi domnevnih hudih stranskih učinkov.

Klopni meningoencefalitis

Virus klopnega menigoencefalitisa povzroča vnetje možganskih ovojnic (meningitis) in vnetje možganov (encefalitis). Pri večini okuženih virus sicer ne povzroči nobenih simptomov, temveč sproži le tvorbo protiteles, ki preprečujejo nastanek bolezni ob morebitni ponovni okužbi. Pri ostalih pa lahko bolezen poteka kot blago obolenje, podobno gripi, ali v hujši obliki z značilnim potekom v dveh fazah:

• Prva faza se začne 7-14 dni po ugrizu okuženega klopa, traja nekaj dni in se kaže z neznačilnimi bolezenskimi znaki, npr. slabim počutjem, prehladnimi znaki, povišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, glavobolom, bolečinami v trebuhu, slabostjo, bruhanjem, drisko. Na mestu ugriza praviloma ne opazimo sprememb na koži.
• Sledi obdobje brez simptomov, ko se bolnik počuti normalno. Traja lahko od nekaj dni do nekaj tednov.
• Nato nastopi druga faza bolezni, ki se kaže z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, npr. močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, otrdelostjo vratu, občutljivostjo na svetlobo, vedenjskimi spremembami, težavami pri govoru, motnjami ravnotežja, zmedenostjo, visoko telesno temperaturo, motnjami zavesti, krči, ohromitvijo mišic in motnjami srčnega ritma.

Bolezen je redko smrtna (umre 1-2% bolnikov), pogosteje pa pusti neprijetne trajne posledice, ki lahko močno vplivajo na kakovost življenja. Bolniki poročajo o ponavljajočih se glavobolih, vrtoglavici, depresiji, vedenjskih spremembah, motnjah spomina, motnjah sluha, zmanjšani zmožnosti koncentracije, zmanjšani delovni sposobnosti, ohromelosti mišic in kronični utrujenosti.

Tveganju so izpostavljeni praktično vsi ljudje, še posebej pa tisti, ki veliko časa preživijo v naravi in zato lažje in pogosteje prihajajo v stik s klopi. Bolezen je lahko (čeprav redko) tudi posledica uživanja okuženega neprekuhanega ali nepasteriziranega kravjega, ovčjega ali kozjega mleka oz. mlečnih proizvodov. Na takšno vrsto okužbe največkrat pomislimo, če v družini hkrati zboli več članov.
Zdravila proti virusu klopnega meningoencefalitisa ne poznamo, zato lahko zaenkrat bolnikom ponudimo le podporno oziroma simptomatsko zdravljenje. Se pa lahko pred boleznijo učinkovito zaščitimo tudi s cepljenjem, ki je možno od dopolnjenega enega leta starosti. Za zaščito so potrebni trije odmerki cepiva, pri čemer damo drugi odmerek 1-3 mesece po prvem, tretjega pa 9-12 mesecev po drugem. Za ohranjanje zaščite so kasneje potrebni poživitveni odmerki - prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Cepljenje je možno opraviti kadarkoli, a je prvi odmerek smiselno prejeti v zimskih mesecih, saj tako dosežemo zaščito še pred pomladnim začetkom aktivnosti klopov. Če s cepljenjem pričnemo v pomladnih ali poletnih mesecih, pa je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.
V Sloveniji v zadnjem času opažamo tudi primere okužb na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno tvegana, zato ni mogoče točno začrtati okuženih predelov in omejiti cepljenja le nanje. Čeprav skoraj celotna država velja za tvegano območje, je v Sloveniji z virusom klopnega meningoencefalitisa sicer okužen manj kot 1% klopov. Kljub temu smo uvrščeni med najbolj ogrožene evropske države. Visoka pojavnost pri nas je zagotovo tudi odraz nizke precepljenosti - cepljenih je namreč le okoli 10 odstotkov ljudi.

Humana erlihioza

Bolezen je redkejša od lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Kaže se s podobnimi simptomi kot začetna faza klopnega meningoencefalitisa, v ospredju pa so povišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, slabost in bruhanje. Težji potek bolezni opazimo pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih se lahko konča tudi s smrtjo. Pri zdravih bolezen največkrat mine spontano. Zdravimo jo z antibiotikom, cepivo pa zaenkrat še ni na voljo.

Tularemija

V naših krajih je ta bakterijska okužba zelo redka - ponavadi naštejemo le nekaj primerov na leto. Največkrat se začne nenadno z mrzlico in glavobolom, lahko tudi kašljem, bolečinami v mišicah in trebuhu, bruhanjem in drisko. Pogosto opazimo razjedo na mestu klopovega ugriza in povečane bezgavke. Zdravimo jo z antibiotikom, preventivno cepljenje pa je priporočljivo le za osebe z visokim tveganjem za okužbo.

Babezioza

Gre za zelo redko bolezen, ki se kaže podobno kot malarija - z visoko vročino in hudo anemijo, ki je posledica propadanja rdečih krvnih celic. Bolnik je utrujen, splošno oslabel, ima bolečine v mišicah in glavobol. Bolezen najhuje prizadane tiste z odstranjeno vranico. Povzroča jo parazit, ki se ob klopovem ugrizu prenese v kri, zdravimo pa jo s kombinacijo antibiotikov in antimalaričnih zdravil. Cepiva zaenkrat še ne poznamo.

Kaja Mohorko, dr. med.

Viri:

• http://www.nijz.si
• https://www.cdc.gov/vhf/tbe
• http://ecdc.europa.eu