Afte so drobne razjede, ki se pojavijo na ustni sluznici – na jeziku, na notranji strani ustnic ali lic, na dlesnih ali na mehkem nebu. So zelo pogoste in lahko prizadanejo kogar koli, največkrat pa najstnike in mlade odrasle, predvsem ženske. Zanimivo je, da se redkeje pojavljajo pri kadilcih.
Že dan ali dva pred nastankom afte lahko na njenem mestu začutimo pekočo bolečino. Nato opazimo drobno razjedo okrogle ali ovalne oblike, prekrito z belo, rumenkasto ali sivkasto membrano. Sluznica okoli nje je pordela.
Afte niso nevarne, prav tako niso nalezljive, lahko pa bolijo - še posebej, če jih razdražimo z dotikanjem ali uživanjem določenih vrst hrane. Bolečina je včasih tako močna, da otežuje hranjenje in govorjenje. Izginejo brez zdravljenja, največkrat v 1-2 tednih, in ne puščajo posledic.
Zakaj nastanejo?
Natančen razlog za nastanek še ni jasen. Skoraj polovica prizadetih navaja prisotnost aft tudi pri drugih družinskih članih, zato lahko sklepamo na možen vpliv dednosti. Drugi dejavniki, za katere predpostavljamo, da lahko sprožijo izbruh aft, vključujejo:
- oslabljen imunski sistem,
- čustveni stres,
- pomanjkanje spanja,
- drobne poškodbe ustne sluznice, npr. zaradi grobega ščetkanja, nenamernega ugriza, ostre hrane ali poškodbe med zobozdravstvenim posegom,
- pomanjkanje nekaterih hranil, npr. železa, folne kisline, B vitaminov (predvsem B6 in B12) in C vitamina,
- hormonske spremembe med menstruacijskim ciklusom,
- preobčutljivost na nekatera živila, npr. kavo, čokolado, jagode, fige, ananas, jajca, oreščke, sir, začinjeno hrano, paradižnik, kis, limono, mleko, pšenično moko, alergijski odziv na določene bakterije v ustih,
- preobčutljivost na snov, imenovano natrijev lavril sulfat, ki jo najdemo v nekaterih zobnih pastah in ustnih vodah,
- nekatera zdravila, npr. nesteroidna protivnetna zdravila, kemoterapevtska sredstva in kaptopril.
Raziskave kažejo tudi na možno vlogo nekaterih bakterij (npr. streptokokov, Helicobacter pylori) in virusov (npr. citomegalovirusa, Epstein-Barrovega virusa) v procesu nastanka aft. Dokazi zaenkrat niso enotni, raziskave si celo nasprotujejo. A tudi če mikrobi niso vzrok za pojav aft, lahko morda predstavljajo dražljaj, ki pospeši njihov nastanek pri zanje dovzetnih ljudeh. Afte so pogostejše tudi pri bolnikih z nekaterimi boleznimi prebavil (npr. celiakijo, Chronovo boleznijo, ulceroznim kolitisom), nekaterimi revmatološkimi boleznimi (npr. sistemskim lupusom eritematozusom, Behcetovo boleznijo, reaktivnim artritisom), nekaterimi krvnimi boleznimi (npr. anemijami, levkemijami) ter motnjami v delovanju imunskega sistema (npr. HIV/AIDS). Natančnih vzročnih povezav med aftami in naštetimi boleznimi ne poznamo.