Poznamo dve vrsti preobčutljivosti na določeno živilo:
- Alergija
- Nealergijska preobčutljivost oz. intoleranca
Pri alergiji gre za prekomeren odziv imunskega sistema na določeno beljakovino v hrani. Telo jo napačno prepozna kot nevaren tujek, zato sproži nastanek protiteles proti njej, to pa vodi v pojav značilne alergijske reakcije. Pri intoleranci pa simptomi niso posledica delovanja imunskega sistema, temveč vzrok za težave leži nekje drugje. Ker imata alergija in intoleranca lahko zelo podobne simptome, ju marsikdaj zamenjujemo.
Ena najpogostejših preobčutljivosti je preobčutljivost na mleko in mlečne izdelke. Ločimo alergijo na mleko in laktozno intoleranco.
Alergija na mleko
Ko govorimo o alergiji na mleko, imamo ponavadi v mislih kravje mleko. Največkrat se razvije že pri majhnih otrocih (običajno v prvem letu življenja), a v večini primerov v nekaj letih izzveni. Pri starostnikih se tveganje za njen pojav ponovno poveča.
Pri bolniku se po zaužitju kravjega mleka lahko pojavijo bolečine in krči v trebuhu, slabost in bruhanje, driska, izpuščaji na koži, srbečica in rdečica kože, otekanje ustnic, jezika, neba, žrela ali grla ter oteženo dihanje. Simptomi lahko nastanejo takoj po zaužitvi, včasih pa tudi šele več ur kasneje. V večini primerov so sicer blagi, a so možne tudi težje alergijske reakcije, npr. močno zoženje dihalnih poti ali anafilaktični šok. Pri dojenčkih lahko opazimo tudi slabo pridobivanje na telesni teži in pogost jok.
Glavni alergeni (=snovi, ki povzročijo alergijo) v kravjem mleku spadajo v skupino kazeinov in sirotkinih beljakovin (laktalbumin, laktoglobulin, goveji albumin). Beljakovine v mleku nekaterih drugih sesalcev (kozje, ovčje mleko) so strukturno zelo podobne, zato jih telo lahko prepozna kot kravje, kar povzroči enake simptome kot pri zaužitju kravjega mleka.
Osebe z alergijo na kravje mleko se morajo alergenom izogibati in kravje mleko nadomestiti s sojinim, riževim, mandljevim ali drugim podobnim mlekom. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi alergenom, skritim v hrani, v kateri jih ne pričakujemo. V postopkih predelave živil slednjim namreč velikokrat dodajajo tudi mleko ali njegove sestavine. Mlečne beljakovine tako lahko najdemo v nekaterih mesnih izdelkih (npr. paštetah, hrenovkah, salamah, klobasah), kruhu, omakah in drugih pripravljenih jedeh, zato pred nakupom vedno dobro preberite deklaracijo.
Diagnozo alergije na mleko lahko postavimo z merjenjem protiteles proti mlečnim beljakovinam v krvi. Test lahko opravite tudi sami doma.
Po ugotovitvi alergije se je sprva potrebno strogo izogibati mleku in vsem živilom, ki ga vsebujejo. Pri majhnih otrocih, ki smo jih do odkritja alergije hranili z mlečnimi formulami, lahko slednje zamenjamo s t.i. ekstenzivnimi hidrolizati, v katerih so mlečne beljakovine že razgrajene na manjše delce, ki alergije ne povzročajo. Pri majhnem deležu otrok, ki ne prenesejo niti ekstenzivnega hidrolizata, pa lahko uporabimo posebne aminokislinske formule. Marsikdaj lahko po določenem času bolnik manjšo količino mleka prenese brez težav ali pa alergija celo popolnoma izzveni – to je še posebej pogosto pri tistih, ki se jim alergija pojavi v zgodnjem otroštvu.
Laktozna intoleranca
Laktozna intoleranca v nasprotju z alergijo na mleko ni povezana z delovanjem imunskega sistema in nastankom protiteles proti mlečnim beljakovinam. Gre za pomanjkanje laktaze - encima, ki v prebavilih zdravega človeka razgrajuje laktozo (mlečni sladkor) na manjše molekule, ki se lahko nato prek črevesne stene absorbirajo v kri. Pri bolnikih z laktozno intoleranco nerazgrajena laktoza zastaja v črevesju, kjer nase veže vodo, zato postane blato mehkejše - pojavi se driska. Poleg tega začnejo neprebavljeno laktozo deloma razgrajevati črevesne bakterije, pri čemer nastajajo plini, kar bolnik občuti kot napihnjenost in napenjanje. Večja količina laktoze v črevesju povzroči večjo tvorbo plinov in močnejšo drisko. Izraženost težav pa je odvisna tudi od tega, kako izrazito je pomanjkanje laktaze. Nekateri imajo težave že pri manjši količini zaužitega mleka, medtem ko lahko drugi brez težav popijejo kozarec mleka ali pojejo kos sira, skute ali čokolade.
Simptomi se lahko pojavijo šele več ur po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov, zato bolniki včasih ne opazijo povezave med svojimi težavami in uživanjem mleka.
Laktozna intoleranca je lahko prirojena ali pa se razvije kasneje v življenju. Aktivnost laktaze je pri vseh ljudeh največja ob rojstvu, nato pa se začne postopoma zniževati (a ne pri vseh enako hitro). Pri petdesetem letu starosti je zmanjšano delovanje encima prisotno že pri 75% ljudi. Kravje mleko se po sestavi sicer precej razlikuje od materinega, zato dojenčki z alergijo na kravje mleko nimajo težav pri uživanju materinega mleka. Pri laktozni intoleranci pa žal ni tako, saj se laktoza nahaja tako v kravjem kot v materinem mleku.
Laktozno intoleranco lahko dokažemo z vodikovim dihalnim testom. Pri tej preiskavi oseba zaužije napitek, ki vsebuje določeno količino laktoze, nato pa začnemo meriti koncentracijo nekaterih plinov v izdihanem zraku. Pri bolniku z laktozno intoleranco med bakterijsko razgradnjo laktoze v črevesju namreč nastajajo določeni plini, ki se deloma prenesejo tudi v pljuča in izločijo z dihanjem. Če torej pride do značilnega porasta teh plinov v izdihanem zraku, lahko sklepamo, da ima bolnik laktozno intoleranco.
Bolezen lahko obvladujemo na tri načine:
- S prenehanjem uživanja mleka in mlečnih izdelkov.
- Z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov brez laktoze - tem že med procesom proizvodnje dodajo encim laktazo, ki laktozo razgradi.
- Z uživanjem encima laktaze v obliki tablet, kapsul ali kapljic, ki jih zaužijemo ob obroku, ki vsebuje laktozo.
Kaja Mohorko, dr. med.
https://www.kajamohorko.com
