Bradavice so majhne tvorbe, ki jih povzroča okužba kože s humanimi papiloma virusi (HPV). Odkritih je bilo več kot 200 tipov HPV, različni tipi pa povzročajo različne vrste bradavic. Tako ločimo:
1. Navadne bradavice, ki običajno zrastejo na prstih, okoli nohtov ali na hrbtni strani dlani, lahko pa tudi na drugih delih telesa. So izbočene oblike in imajo največkrat hrapavo površino.
2. Bradavice na podplatih, ki so podobne navadnim, a se zaradi pritiska med hojo sploščijo in začnejo rasti navznoter.
3. Nitkaste bradavice, ki se pojavljajo predvsem po obrazu, na vratu in v pregibih.
4. Genitalne bradavice, ki zrastejo na genitalnem območju, lahko pa tudi v ustih.
Določena vrsta HPV lahko povzroči le določeno vrsto bradavice. Bradavic s kože si tako ne moremo raznesti v genitalno območje in obratno. V nadaljevanju sledi nekaj informacij o prvih treh naštetih skupinah bradavic, o genitalni obliki pa zaradi specifičnosti težav in drugačne obravnave pišemo posebej.
Bradavice se pojavljajo v različnih oblikah in velikostih. V njihovi sredini včasih opazimo temne pike, ki so pravzaprav krvne žile, ki bradavice oskrbujejo s krvjo in jim omogočajo rast. Če bradavico opraskamo ali jo kako drugače ranimo, zato lahko začne krvaveti.
Ponavadi niso boleče, se pa bolečina lahko pojavi, če jih ranimo ali če nanje pritiskamo. Slednje velja predvsem za bradavice, ki rastejo na podplatih in lahko povzročajo težave med hojo. Rastejo lahko samostojno ali se pojavljajo v skupkih.
Po stiku s HPV lahko traja nekaj mesecev, da bradavica dovolj zraste, da postane vidna, zato je običajno težko ugotoviti izvor okužbe. Vendar pa ni nujno, da se po stiku z virusom bradavice sploh pojavijo, saj imunski sistem okužbo pogosto uspešno zatre. Prav tako so nekateri ljudje tudi bolj nagnjeni k pojavu bradavic kot drugi.
Okužba se pri bolniku lahko spontano razširi na okoliško kožo ali pa si jo z dotikom sam prenese na druge dele telesa. Ker gre za zelo nalezljivo bolezen, se bradavice lahko širijo tudi s človeka na človeka, in sicer z neposrednim stikom z bradavico ali pa posredno prek različnih predmetov, kot so brisače ali oblačila. Če se dotaknete bradavice nekoga drugega, si roke razkužite z dezinfekcijskim sredstvom.
Pri večini ljudi okužba spontano izzveni, pri nekaterih pa ostane virus v telesu, kar prinaša doživljenjsko tveganje za ponoven izbruh bradavic.
Pravzaprav čisto vsak. Vendar pa so nekateri ljudje bolj nagnjeni k nastanku bradavic kot drugi. To velja predvsem za tiste z oslabljenim imunskim sistemom zaradi bolezni ali zdravil, saj njihovo telo ni dovolj močno, da bi se proti virusu uspešno borilo.
Ker HPV v telo najpogosteje vstopi skozi poškodovano kožo, v bolj izpostavljeno skupino spadajo tudi otroci (ki si kožo med igro pogosto opraskajo ali kako drugače poškodujejo) ter tisti, ki si grizejo nohte (to namreč povzroči drobne poškodbe obnohtne kožice, kar vodi v nastanek bradavic na teh mestih). Okužba s HPV je pogostejša tudi pri ljudeh, ki bosi hodijo po nekaterih javnih površinah, npr. bazenih ali javnih tuših, saj vlažno okolje ustvarja odlične pogoje za uspevanje in prenos virusov.
Običajno značilen izgled bradavice zadostuje za diagnozo in dodatne preiskave niso potrebne. V primeru dvoma pa lahko opravimo biopsijo, pri kateri odvzamemo vzorec bradavice in ga pregledamo pod mikroskopom.
Večina bradavic izgine brez zdravljenja, še posebej pri otrocih, vendar to lahko traja mesece ali celo leta. Če je bradavica moteča, je zato na voljo več možnosti obravnave. Izbira je odvisna od starosti pacienta, splošnega zdravstvenega stanja in vrste bradavic.
Med izdelki, ki jih lahko kupite brez recepta in uporabite sami doma, so najpogostejši keratolitiki in sredstva za zamrzovanje. Keratolitiki (npr. salicilna kislina, triklorocetna kislina) povzročijo odluščenje bradavice, s sredstvi za zamrzovanje pa bradavico dovolj ohladimo, da jo uničimo.
Kadar pri samozdravljenju niste uspešni, poiščite strokovno pomoč. Osebni zdravnik vas bo napotil k dermatologu, ki ima na voljo več agresivnejših, a tudi uspešnejših metod zdravljenja. Najpogostejša je krioterapija, pri kateri bradavico zamrznemo s tekočim dušikom, v primeru zelo trdovratnih bradavic, ki se na druge oblike zdravljenja ne odzivajo, pa se lahko poslužimo tudi laserskega zdravljenja ali kirurškega izreza bradavice. O teh metodah lahko več preberete v nadaljevanju.
Obisk zdravnika je potreben tudi v sledečih primerih:
Vse vrste zdravljenja bradavic zahtevajo potrpežljivost in nobena terapija ne deluje v vseh primerih. Tudi pri isti osebi se lahko nekatere bradavice na zdravljenje odlično odzivajo, druge pa sploh ne. Včasih je potrebno zdravljenje tudi ponavljati skozi daljše časovno obdobje.
Ne hodite bosi po javnih površinah z visoko stopnjo tveganja za okužbo (npr. javni tuši, garderobe, bazeni). Da bi preprečili raznos virusa, se bradavic ne dotikajte in jih ne praskajte. Ne dotikajte se tudi bradavic drugih ljudi in ne uporabljajte njihovih brisač, britvic ali drugih osebnih predmetov. Prav tako kožo ohranjajte čim bolj suho, saj vlaga virusom olajša širjenje. Obstaja tudi cepljenje proti HPV, vendar nas zaščiti le pred tistimi vrstami tega virusa, ki povzročajo genitalne bradavice, na preprečevanje nastanka navadnih bradavic na koži pa nima učinka.
Kaja Mohorko, dr. med.
https://www.kajamohorko.com
Lasersko zdravljenje bradavic je učinkovito in v večini primerov predstavlja trajno rešitev. Z uporabo 1064 nm Nd-YAG laserja se s pomočjo laserske svetlobe zapre in uniči drobne žile v povrnjem delu kože, tik pod bradavico. V nekaj dneh po posegu se bradavica odlušči, koža pod njo pa se v prihodnjih dneh zaceli. Večinoma zadošča enkratna terapija, občasno, zlasti pri debelih bradavicah, pa je potrebno zdravljenje ponoviti. Ponoviti ga je treba približno 14 dni po prvem zdravljenju.
Laserski poseg ponavadi ne boli, kadar pa se bradavica nahaja na občutljivem področju, pa se lahko poseg opravi tudi v lokalni anesteziji. Nega po posegu vključuje redne sterilne preveze na 2-3 dni, mazanje z antibiotičnim mazilom in zmerno mirovanje vse dokler se bradavica ne odlušči, oz. se kožna ranica zaceli. Po laserskem zdravljenju bradavic na funkcionalno zahtevnih področjih, kot so roke ali podplati, je potreben nekajdnevni bolniški stalež.
Kirurški izrez navadne bradavice je najbolj radikalna oblika zdravljenja, ki se jo opravi tedaj, ko so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja. Operacijam bradavic se je potrebno izogibati zlasti na podplatih, kjer po posegu lahko ostanejo moteče in boleče pooperativne brazgotine, ki motijo pri hoji. Poseg se opravi v lokalni anesteziji, izrezano tkivo pa se ponavadi pošlje na patohistološko preiskavo. Kožne rane so zašite in sterilno pokrite. Po posegu so potrebne redne preveze rane, zmeren počitek in nekajdnevni bolniški stalež.
Miloš Milošević, dr. med. specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, FEBOPRAS
Estetika Milošević d.o.o.
