Materino mleko je izredno bogato z različnimi koristnimi sestavinami. Vsebuje vse hranilne snovi, ki jih otrok potrebuje v prvih mesecih življenja, in je popolnoma prilagojeno njegovim prehranskim potrebam. Že pred porodom v materinih mlečnih žlezah začne nastajati prva oblika mleka, imenovana kolostrum, s katerim novorojenčka začnemo hraniti že v prvi uri po porodu. To ugodno vpliva na njegov imunski sistem in pripravi črevesje na prebavo pravega mleka, ki se v mlečnih žlezah začne tvoriti po porodu.
Dojenje ima številne pozitivne učinke:
- omogoča otrokov optimalen telesni in duševni razvoj,
- zmanjša pogostost okužb prebavil in dihal v 1. letu starosti (npr. vnetij ušes, različnih respiratornih obolenj, drisk),
- zmanjša tveganje za pojav nekaterih kroničnih težav kasneje v otrokovem življenju (npr. astme, alergij, diabetesa, debelosti, kardiovaskularnih bolezni),
- zmanjša število potrebnih zdravniških pregledov in hospitalizacij,
- zmanjša verjetnost za nastanek sindroma nenadne smrti dojenčka,
- krepi povezanost med materjo in otrokom,
- pospeši materino porabo kalorij in ji tako olajša izgubo odvečne poporodne teže,
- stimulira sproščanje hormona oksitocina, ki omogoči zmanjšanje maternice na predporodno velikost in ublažitev poporodnih krvavitev,
- zmanjša materino dovzetnost za pojav osteoporoze ter raka dojke in jajčnikov ,
- materino mleko je za otroka lažje prebavljivo kot mlečne formule,
- dojenje ima nenazadnje tudi ekonomsko prednost pred nakupom mlečnih formul.
Kako se materino mleko razlikuje od kravjega?
Energijska gostota obeh vrst mleka je podobna- vsebujeta približno 670kcal/l. Vendar je materino mleko posebej prilagojeno novorojenčku in zato zanj veliko koristnejše. V njem najdemo manj beljakovin in mineralov ter več laktoze in oligosaharidov, ki pospešijo rast koristnih črevesnih bakterij ter omogočijo razvoj in učinkovito delovanje imunskega sistema. Vsebuje tudi protitelesa IgA, limfocite T in B, makrofage, granulocite, citokine, laktoferin, hormone, rastne faktorje, nukleotide, esencialne maščobne kisline in koristne bakterije iz materinega črevesja. Vse naštete snovi so nepogrešljive za uspešen otrokov razvoj. Ker je sestava materinega mleka odvisna tudi od prehrane, morajo doječe matere uživati zdrava in raznovrstna živila ter se odpovedati alkoholu, tobaku in večjim količinam kofeina.
Kako pogosto dojiti?
Dojenčka podojimo vsakič, ko je lačen. V prvih dveh mesecih starosti pomeni to približno 8 do 12-krat dnevno, tudi ponoči, večina otrok med drugim in šestim mesecem pa začne nočne obroke izpuščati. Kazalnik ustreznega prehranjevanja v prvih dneh po porodu je zadostna hidriranost - otrok naj urinira vsaj 6-krat dnevno, njegova teža pa naj se v primerjavi s porodno ne zmanjša za več kot 7%. Večina novorojenčkov namreč manjši delež porodne teže v prvih 3-5 dneh po porodu izgubi, kar pa je normalno in ni povezano z dojenjem. Porodno težo naj bi otrok znova dosegel najkasneje v desetih dneh po rojstvu.
Kasneje ustreznost prehranjevanja preverjamo s spremljanjem porasta otrokove teže. V prvem trimesečju naj bi pridobival približno 200 g na teden, v drugem trimesečju pa 130 g na teden.
