Genitalne bradavice spadajo v skupino spolno prenosljivih bolezni, povzročajo pa jih humani papiloma virusi, ki jih ponavadi označujemo s kratico HPV. Prizadanejo lahko ženske ali moške vseh starosti in so zelo nalezljive. Že en sam spolni stik z osebo, ki ima genitalne bradavice, prinaša veliko tveganje za prenos okužbe. Humani papiloma virusi so sicer izredno pogosti – tako zelo, da se več kot polovica spolno aktivnih ljudi prej ali slej okuži.
HPV
Med več kot 200 odkritimi tipi HPV jih le okoli 40 lahko okuži spolovila. Nekateri izmed njih ne povzročajo nobenih težav, druge povezujemo z nastankom genitalnih bradavic, tretji pa lahko sprožijo pojav rakavih obolenj na vulvi, penisu, modih, materničnem vratu ali v danki. Ker je možna tudi hkratna okužba z večimi tipi HPV, lahko včasih pride do sočasnega nastanka genitalnih bradavic in rakavih sprememb. Pri večini ljudi okužba sicer spontano izzveni, v nekaterih primerih pa virus ostane v telesu in prinaša doživljenjsko tveganje za ponoven izbruh bradavic ali nastanek raka.
Kje se lahko genitalne bradavice pojavijo?
Pri moških lahko zrastejo v sečnici, na penisu, na modih, v dimljah ali v danki. Pri ženskah jih običajno opazimo na notranjih sramnih ustnicah ali v vaginalni odprtini, lahko pa tudi v sečnici, dimljah ali danki. Pojav na zunanjem spolovilu vedno zahteva podroben pregled vaginalnega kanala, materničnega vratu in anorektalnega območja. V primeru oralnega spolnega stika z okuženo osebo je možen tudi pojav bradavic v ustih, žrelu ali grlu.
Znaki in simptomi
Genitalne bradavice lahko rastejo posamično ali v skupkih ter se pojavijo na enem ali več mestih hkrati. V premeru merijo od manj kot enega milimetra pa vse do več centimetrov. Če se pojavijo v danki, vagini ali na materničnem vratu, jih bolnik marsikdaj niti ne opazi. Običajno so neboleče, a če se povečajo ali če zrastejo na bolj občutljivem območju, lahko povzročijo bolečino ali nelagodje. Možni so tudi pekoč občutek, izcedek iz nožnice in krvavitev. Kadar bradavice rastejo v sečevodu, lahko povzročijo krvavitev iz sečil ali zaporo odtoka urina. Genitalne bradavice sicer ne zrastejo takoj po okužbi s HPV. Ponavadi jih bolnik opazi šele nekaj tednov ali celo mesecev kasneje, medtem pa lahko okužbo že razširi na druge spolne partnerje.
Dejavniki tveganja
Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva okužba v razvitem svetu. Okuži se lahko vsaka spolno aktivna oseba, najpogosteje pa so to adolescenti in mlajši odrasli ter tisti, ki pogosto menjavajo spolne partnerje in prakticirajo nezaščitene spolne odnose. Okužba je pogostejša tudi pri kadilcih in osebah s oslabljenim imunskim sistemom.
Genitalne bradavice in nosečnost
Genitalne bradavice se med nosečnostjo pogosto povečajo ali pomnožijo. Pri ženskah, ki so imele z njimi že težave v preteklosti, pa se v tem obdobju velikokrat ponovno pojavijo. Po porodu marsikdaj izginejo tudi brez zdravljenja. Povsem normalna in zdrava nosečnost je možna kljub prisotnosti genitalnih bradavic, vendar je potrebno o stanju vedno obvestiti izbranega ginekologa, ki lahko nosečnici le tako nudi vso potrebno oskrbo. Če so genitalne bradavice obsežne in se nahajajo v področju vagine ali materničnega vratu, lahko ovirajo prehod otroka skozi porodni kanal ali pa med porodom zakrvavijo. V takih primerih je zato potrebno razmisliti o njihovi predporodni odstranitvi. Genitalne bradavice lahko mati med vaginalnim porodom prenese na otroka, kar lahko pri novorojenčku povzroči resno stanje, imenovano ponavljajoča se respiratorna papilomatoza. Ta vključuje rast bradavic v otrokovih dihalnih poteh in posledične težave pri dihanju. Prenos lahko preprečimo s carskim rezom, ki se ga poslužimo tudi če sumimo, da bi bradavice med vaginalnim porodom lahko močneje zakrvavele.
Kako postavimo diagnozo?
Zdravnik vam bo zastavil nekaj vprašanj o simptomih, ki jih doživljate, nujen pa je tudi pregled prizadetih območjih. Običajno značilen izgled bradavice zadostuje za diagnozo in dodatne preiskave niso potrebne. V primeru dvoma pa lahko opravimo biopsijo, pri kateri odvzamemo vzorec bradavice in ga pregledamo pod mikroskopom. Pri ženskah med vaginalnim pregledom odvzamemo tudi bris materničnega vratu, ki ga nato testiramo na prisotnost HPV. To imenujemo PAP test, ki bi ga tudi sicer občasno morala opraviti vsaka ženska. Če obstaja sum na prisotnost bradavic v analnem ali rektalnem območju, je potrebno izvesti tudi rektalni pregled.
Zdravljenje
Okužbe s HPV zaenkrat še ne znamo pozdraviti. Pri nekaterih ljudeh mine spontano, pri drugih pa ostane v telesu prisotna do konca življenja. Lahko pa zdravimo in tudi pozdravimo bolezni, ki nastanejo kot posledica okužbe, torej genitalne bradavice ter predrakave in rakave spremembe.
Genitalne bradavice marsikdaj po nekaj mesecih izginejo same, a če se to ne zgodi ali če bradavice povzročajo neprijetne simptome, je na voljo več možnosti zdravljenja. Nobeno od njih ne učinkuje vedno in pri vseh bolnikih, zato je včasih potrebno preizkusiti različne metode. Katera je v vašem primeru najbolj ustrezna, vam bo svetoval zdravnik. Na voljo so nekatera zdravila v obliki krem, ki jih nanesemo na prizadeto območje, lahko pa bradavice odstranimo tudi s krioterapijo (zamrznjenje bradavice s tekočim dušikom), laserjem, elektrokavterizacijo (uničenje bradavice z uporabo električnega toka) ali jih kirurško izrežemo.
V medijih včasih zasledimo tudi omembo različnih doma pripravljenih sredstev, ki naj bi pomagala uničiti genitalne bradavice, a dokazov, ki bi podpirali njihove učinke, zaenkrat nimamo. Pred uporabo katerega koli sredstva se vedno posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Prav tako na genitalne bradavice ne nanašajte pripravkov, namenjenih zdravljenju običajnih bradavic na koži. Navadne in genitalne bradavice namreč povzročajo različni tipi HPV, napačna izbira zdravljenja pa lahko naredi več škode kot koristi.
Preventivni ukrepi
Pred okužbo s HPV se je možno zaščititi s cepljenjem. Pri nas uporabljamo tri vrste cepiv: dvovalentno ščiti pred okužbo z dvema tipoma HPV, štirivalentno ščiti pred okužbo s štirimi tipi HPV, devetvalentno pa ščiti pred okužbo z devetimi tipi HPV. Dvovalentno in štirivalentno cepivo nudita zaščito pred okužbami s tistima dvema tipoma HPV, ki povzročita več kot 70% raka materničnega vratu v Evropi, štirivalentno cepivo pa poleg tega ščiti tudi pred dvema tipoma HPV, ki povzročita do 90 % genitalnih bradavic. Devetvalentno cepivo vsebuje enako zaščito kot prvi dve vrsti cepiva, poleg tega pa dodatno ščiti tudi pred nekaterimi drugimi vrstami HPV, ki povzročajo raka na materničnem vratu.
Cepljenje je učinkovito le za preprečevanje nastanka okužbe s HPV, ne zdravi pa že obstoječih okužb in njihovih zapletov, kot so genitalne bradavice ali rakava obolenja. Ker nas cepivo ne zavaruje proti vsem tipom HPV, je okužba kljub cepljenju vseeno možna. V Sloveniji rutinsko cepljenje poteka pri deklicah v 6. razredu osnovne šole.
Okužen posameznik lahko prepreči širjenje HPV z uporabo kondomov ali z vzdržanjem od spolnosti do zaključka zdravljenja. Pomemben je tudi odkrit pogovor s partnerjem, ki se bo tako lažje zaščitil pred prenosom okužbe in njenimi posledicami.
Kaja Mohorko, dr. med.
https://www.kajamohorko.com
Viri:
- http://www.healthline.com/health/std/genital-warts#Overview1
- http://www.emedicinehealth.com/genital_warts/article_em.htm
- http://www.nijz.si/sl/najpogostejsa-vprasanja-in-odgovori-o-okuzbi-s-hpv-raku-maternicnega-vratu-in-cepljenju-proti-hpv-1
