Glive so živi organizmi, ki ne spadajo med rastline. Od rastlin se ločijo po tem, da njihove celice ne vsebujejo klorofila, telo pa ni strukturirano (v liste, steblo, korenine in cvet), ampak ga tvori preprosta steljka. Iz narave so nam najbolj poznane gobe, vendar pa med glive prištevamo tudi organizme, ki jih s prostim očesom ne vidimo. Nekateri izmed njih lahko povzročajo okužbe kože, nohtov in drugih organov v človeškem telesu.
Glive se razmnožujejo z bodisi spolnim bodisi nespolnim brstenjem. Produkt tega so trosi, ki se večinoma nahajajo v prsti in/ali zraku. Tako se glivične okužbe pojavijo na koži, sluznicah in nohtih ter pljučih. Za glivice je značilno, da imajo rade topla in vlažna okolja (površina dihalnih poti, vaginalna in ustna sluznica, nožni prsti). Najbolj občutljive skupine ljudi so tisti z oslabljenim imunskim sistemom (otroci, starejši, avtoimunski bolniki in bolniki s terapijo, ki zavira imunski sistem oz. s tujki v telesu, kot so npr. umetni deli sklepov ter srčne zaklopke).
Zdravljenje glivičnih okužb poteka lokalno (s kremami, laki, vaginaletami) oziroma sistemsko (s tabletami, kapsulami oz., v izrednih primerih, infuzijami). Sistemsko zdravljenje je v nekaterih primerih celo bolj problematično od antibiotičnega, saj so celice gliv bolj podobne človeškim celicam kot bakterije. To pomeni, da lahko protiglivične učinkovine vplivajo tudi na določen delež človeških celic, kar privede do večje verjetnosti neželenih stranskih učinkov.
Katere vrste glivičnih okužb lahko pomagamo pozdraviti v lekarni?
Farmacevt vam lahko pomaga pri spopadanju z glivičnimi okužbami kože, nohtov, ustne votline in nožnice.
Glivične okužbe kože povzroča skupina glivic, imenovana tudi dermatofiti. Pojavljajo se predvsem tam, kjer koža »ne diha«, torej v pregibih, na področju stopal in dimelj ter na lasišču. Pojavljajo se rdeče površine in tudi razbarvanja kože, ki precej srbijo in se velikokrat tudi luščijo. Področja obolele kože moramo kot prvo dobro osušiti ter enkrat oz. dvakrat dnevno mazati s kremo, ki vsebuje protiglivično učinkovino (bifonazol, terbinafin, mikonazol, klotrimazol). V primeru okužbe kože na stopalu (atletsko stopalo) je priporočljivo, da razkužimo tudi obutev (z alkoholnimi razkužili, pršili s srebrovimi ioni…). Za primere okuženega lasišča (pa tudi drugih predelov kože) je na voljo tudi šampon s protiglivično učinkovino (ketokonazol). Zdravljenje glivičnih okužb kože običajno traja do nekaj tednov.
Glivične okužbe nohtov se na drugi strani kažejo kot belo-rumena obarvanja nohtov, ki se običajno začnejo na robovih nohtov. Oboleli del nohta se lahko odebeli oz. »privzdigne«. Poveča se tudi lomljivost nohta. Zdravljenje nohtov se lahko lotimo na dva različna načina: z lakom, ki vsebuje protiglivično učinkovino (ciklopiroks, amorolfin), ali z lakom/pisalom s kislino. Zdravljenje s prvo metodo lahko traja tudi do enega leta (lak se nanaša vsakodnevno), vendar pri tem ne poškodujemo samega nohta. Trenutne smernice priporočajo zgoraj omenjen princip. Zdravljenje s kislino je po drugi strani bolj mehanske narave. Kislina zmehča prizadeti del nohta, da ga lažje odkrušimo. Prednost takšnega načina zdravljenja je, da je krajše – poškodovani del nohta lahko odstranimo v par tednih.
Glivične okužbe na ustni sluznici opazimo kot bele oz. rumene pike, aftam podobne tvorbe in razpokane kotičke ustnic. Ustna sluznica je boleča, zatečena, okus v ustih pa suh, »bombažen«. V lekarni vam bodo v tem primeru svetovali oralni gel z mikonazolom. Zdravljenje bo uspešno v najkasneje parih tednih.
Ženske občutijo glivične okužbe nožnice kot pekoč, srbeč občutek v nožnici in/ali sramnem predelu, ki je lahko pordel in otečen. Potencialni izcedek iz nožnice je ali bel, gost in brez vonja ali pa voden (prav tako brez vonja). Okužbe nožnice zdravimo z vaginaletami in kremami (s priloženimi aplikatorji) s protiglivično učinkovino (klotrimazol, fentikonazol, natrijev tetraborat). Odmerek in trajanje zdravljenja sta odvisna od tega, ali je glivična okužba pri posameznici pogost pojav ali ne, vendar praviloma traja do tri dni pri okužbi nožnice in do dveh tednov pri okužbi zunanjega spolovila. Glivična okužba zunanjega spolovila je seveda mogoča tudi pri moških, zdravi pa se na enak način kot pri ženskah.
V primeru, da zgoraj opisani načini zdravljenja ne zaležejo v ustreznem času, morda ne gre za glivično okužbo. Takrat svetujemo obisk zdravnika, ki bo postavil ustrezno diagnozo, tudi s pomočjo laboratorijskega testiranja.
Tina Breskvar, mag. farm.
