Hemoroidi

V spodnjem delu črevesja žile tvorijo prepleteno strukturo, imenovano hemoroidalni venski pletež. Naloga ven je dovajanje krvi iz tkiv nazaj proti srcu in pljučem, kjer se ponovno napolni z zalogami kisika. Hemoroidalni venski pletež pa ima poleg tega še eno pomembno funkcijo, saj s krvjo napolnjene izbočene vene delujejo kot čep, ki zmanjšuje verjetnost nehotenega uhajanja blata mimo mišice zapiralke (analnega sfinktra). To je mišica, ki krožno obdaja izhod iz črevesja in je deloma pod vplivom naše volje. Če jo stisnemo, se prehod na prosto zapre in blato se ne more izločiti.

O hemoroidih govorimo, kadar se zaradi zastajanja krvi v hemoroidalnem pletežu vene razširijo, nabreknejo in tvorijo vozličaste strukture. Gre za zelo pogosto težavo, s katero se občasno srečajo skoraj trije od štirih odraslih, do 50. leta starosti pa jo doživi že približno polovica ljudi. Hemoroidi so tudi eden najpogostejših vzrokov krvavitve iz zadnjika. Čeprav so le redko nevarni, lahko predstavljajo zelo neprijetno, ponavljajočo se in tudi bolečo motnjo.

Simptomi in znaki

neboleča krvavitev med iztrebljanjem (na toaletnem papirju, na blatu ali v straniščni školjki lahko opazimo majhne količine svetlo rdeče krvi),
srbenje, draženje, nelagodje, bolečina ali oteklina v področju zadnjika,
zatrdlina v področju zadnjika, ki je lahko občutljiva ali boleča (tromboziran hemoroid),
uhajanje blata.

Simptomi hemoroidov so običajno odvisni od njihove lokacije. Ločimo dva tipa hemoroidov: notranje, ki se pojavijo v spodnjem delu danke, in zunanje, ki se razvijejo pod kožo okoli zadnjika.

Notranjih hemoroidov pri zunanjem pregledu zadnjične odprtine ne vidimo. Bolniku največkrat ne povzročajo nelagodja, lahko pa jih napenjanje med iztrebljanjem ali draženje pri prehajanju blata poškodujeta in povzročita krvavitev. Notranji hemoroid lahko tudi zdrsne skozi zadnjično odprtino, kar strokovno imenujemo protruzija ali prolaps. To povzroči bolečino in iritacijo, lahko pa se na izpadlem hemoroidu začnejo nabirati tudi majhne količine sluzi in mikroskopski delci blata, kar sproži draženje in srbečico zadnjika. Stalno praskanje težavo še poslabša.
Notranji hemoroidi so običajno neboleči, tudi če povzročijo krvavitev, saj se v tem območju ne nahaja veliko živcev za zaznavanje bolečine. Krvavitev je lahko prvi in edini znak zanje. V primeru prolapsa je bolečina pogostejša, še posebej med odvajanjem blata. Izpadle hemoroide opazimo kot vlažne izbokline, ki so bolj rožnate od okolice. Na svoje mesto se običajno vrnejo sami, če pa se ne, jih velikokrat lahko s prstom nežno potisnemo nazaj.

Zunanji hemoroidi se razvijejo pod kožo okoli zadnjika in jih zato lahko vidi tudi bolnik sam. Ponavadi so bolj neprijetni od notranjih, saj je v tem območju več živčnih končičev za zaznavanje bolečine. Ko so razdraženi (npr. med iztrebljanjem), lahko srbijo ali krvavijo, razdraži pa se tudi koža nad njimi. Ko oteklina zunanjega hemoroida uplahne, lahko na tem mestu ostane guba odvečne kože, ki draži okoliške predele in otežuje higieno analnega območja.

Vzroki za nastanek

Za nastanek hemoroidov je verjetno odgovornih več mehanizmov. Že dolgo jih povezujemo s kroničnim zaprtjem, napenjanjem med iztrebljanjem in dolgotrajnim sedenjem na stranišču, saj ti dejavniki povečajo tlak v trebušni votlini in posledično otežujejo odtekanje krvi iz analnega območja, zato se kri nabira v venah, ki se razširijo in nabreknejo. Pomembni so tudi drugi dejavniki, ki povečujejo tlak v trebušni votlini, npr. nosečnost, prekomerna telesna teža, dolgotrajno sedenje, dvigovanje težkih bremen, kašljanje, kihanje in bruhanje. Na nastanek vplivata tudi genetska nagnjenost k šibkosti žilnih sten, ki se posledično hitreje uklonijo pritiskom in razširijo (hemoroidi so zato v nekaterih družinah pogostejši kot v drugih), ter staranje (najpogostejši so med 45. in 65. letom). Tudi izpadanje hemoroidov je pri starejših bolnikih bolj verjetno, saj vezivno tkivo, ki sicer podpira in zadržuje hemoroide na svojem mestu, s starostjo oslabi.
Posamezniki s hemoroidi imajo velikokrat tudi zvišan tonus analnega kanala. To pomeni, da je mišica zapiralka (analni sfinkter), tudi v mirovanju stisnjena močneje od povprečja.
Drugi dejavniki, ki pripomorejo k nastanku hemoroidov ali poslabšujejo težave z že obstoječimi, so kronična driska, bolezni jeter in analni spolni odnosi.

Zapleti

Zapleti hemoroidov so sicer redki, a možni. Kronična izguba krvi lahko povzroči anemijo, ki se kaže z utrujenostjo, omotico, vrtoglavico, bledico kože, pospešenim srčnim utripom v mirovanju, glavobolom in zmanjšano zmogljivostjo. V hemoroidu lahko nastane tudi krvni strdek (tromboza), ki lahko zelo boli. V tem primeru svetujemo čim hitrejši obisk zdravnika, ki bo s preprostim posegom v lokalni anesteziji prerezal veno in iz nje iztisnil strdek. Če ne storimo ničesar, tromboziran hemoroid največkat po nekaj dneh sam poči. Tromboza je lahko tudi posledica t.i. strangulacije hemoroida. To se zgodi pri izpadu notranjega hemoroida skozi zadnjično odprtino, ko se zaradi krčenja mišice zapiralke prekine dotok krvi vanj. Ker kri tudi iztekati ne more, se začne strjevati.

Preventivni ukrepi

Najpomembnejši način za preprečevanje nastanka hemoroidov je skrb za redno odvajanje mehkega blata.
Pazite, da boste v svojo prehrano vključili dovolj vlakninskih živil. Na vsakih 1000 zaužitih kalorij moramo zaužiti 16 gramov vlaknin, ki jih najdemo predvsem v otrobih, izdelkih iz polnozrnatih žit, stročnicah (npr. v fižolu, grahu, čičeriki, leči..), drugi zelenjavi (npr. v artičokah, bučah, ohrovtu, brokoliju, korenju, pastinaku, špinači, koruzi, krompirju, sladkem krompirju..), sadju (npr. v hruškah, kiviju, jabolkih, avokadu, figah, slivah, jagodičevju, rozinah, dateljnih..), oreščkih (npr. v mandljih, pistacijah, navadnih in pekan orehih, arašidih..) in semenih (npr. v lanenem semenu, chia semenih, bučnih semenih, indijskem trpotcu..). Uživanje vlaknin je eden izmed najpomembnejših ukrepov za preprečevanje zaprtja, saj povečajo volumen blata, ga zmehčajo in pospešujejo njegovo odvajanje.
Pijte tudi dovolj tekočin, kar bo preprečilo izsušenost blata in olajšalo njegov prehod skozi črevesje. Izogibajte se uživanju prekomerne količine soli, saj ta zadržuje vodo v telesu in tako zvišuje tlak v žilah, zato se hitreje razširijo. Pomembna je tudi telesna aktivnost, ki pomaga pospešiti gibanje črevesja, preprečuje zaprtje in zmanjšuje pritisk na žile, ki se pojavi med daljšim sedenjem ali stanjem. Telovadba pomaga tudi pri izgubi prekomerne telesne teže, ki povečuje tveganje za nastanek hemoroidov.

Med bolniki s hemoroidi velikokrat najdemo ljudi s pretežno sedečim delom, še posebej tiste, ki nimajo vedno dostopa do toaletnih prostorov, kadar jih potrebujejo (npr. poklicni šoferji ali delavci za tekočim trakom). Pogosto zatiranje potrebe po odvajanju namreč povzroči razširitev in zmanjšano občutljivost črevesne stene, zato se kljub prisotnosti blata v danki refleksna potreba ne pojavi več. Posledično zaprtje lahko sproži nastanek hemoroidov ali poslabša že nastale težave. Blato, ki se v črevesju zadržuje dalj časa, je poleg tega tudi bolj izsušeno in ga je kasneje težje izločiti. Ko začutite potrebo po odvajanju blata, je zato nikar ne prezrite.

Če imate možnost, se izogibajte dolgotrajnemu sedenju, ki zvišuje tlak v trebušni votlini in povečuje obremenitev žil. Vsem posameznikom s sedečim delom svetujemo, naj pogosto vstanejo in se razgibajo. Med odvajanjem blata se čim manj napenjajte, saj tudi to ustvari večji pritisk v venah hemoroidnega pleteža. Pomemben pa je tudi pravilen položaj telesa med odvajanjem. Ko sedite na straniščni školjki, poskusite položiti noge na dvignjeno povšino, saj se med čepenjem spremeni položaj medenice in črevesja, kar olajša izločanje blata.

Kako si lahko pomagate sami?

Če je sedenje na trdih površinah za vas neprijetno, si pod zadnjico podložite mehko blazino. Bolečino in oteklino lahko umiri tudi hladen obkladek, ki ga za nekaj minut namestite v analni predel. Po odvajanju blata ne uporabljajte grobega in suhega toaletnega papirja, temveč si priskrbite mehke vlažilne robčke, ki pa naj ne vsebujejo dišav, alkohola in drugih snovi, ki bi lahko povzročile dodatno draženje. Tudi pri umivanju pazite, da analnega predela ne vzdražite še bolj, zato uporabljajte le blaga in nedišeča mila. Neprijetne simptome lahko olajša tudi topla kopel za zadnjico. Priporoča se 10 do 20-minutno sedenje v približno 10 cm vode po vsakem odvajanju blata in še dva ali trikrat dnevno. Po kopeli kožo nežno obrišite in je ne drgnite. Za osušitev območja lahko uporabite tudi sušilec za lase.
Brez recepta je v lekarnah mogoče kupiti kreme in svečke, ki začasno ublažijo bolečino, pomirjajo vnetje in zmanjšajo srbečico. Ponavadi vsebujejo lokalne anestetike in različne druge snovi, ki lajšajo simptome in pospešujejo celjenje. Učinkoviti so tudi pripravki s kortikosteroidi, ki pa jih je mogoče dobiti le na zdravniški recept in jih za samozdravljenje ne priporočamo. Ob neustrezni uporabi lahko namreč stanjšajo kožo in na dolgi rok težave še poslabšajo.
Pri notranjih hemoroidih priporočamo svečke in mazila, ki imajo dodan nastavek za notranji nanos, za zunanjo uporabo pa so primerna navadna mazila. V primeru hudih bolečin lahko vzamete analgetik, npr. paracetamol (Lekadol, Daleron, Calpol, itd.). Odsvetujemo jemanje acetilsalicilne kisline (Aspirin), ibuprofena (Brufen, Ibacut, Ibubel, itd.), diklofenaka (Naklofen), naproksena (Nalgesin, Emoxen) in drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil, saj povečajo tveganje za krvavitev.
Upoštevajte tudi zgoraj navedene nasvete za redno in mehko odvajanje blata ter se izogibajte močno začinjeni hrani, alkoholu, kofeinu in tobaku. Če vas muči zaprtje, lahko uporabite odvajalo.

Kdaj obiskati zdravnika?

Če simptomi kljub temu ne izginejo v 1 tednu ali če imate hude bolečine ali krvavitve, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Hemoroidi so sicer redko nevarni in ponavadi izginejo sami. Ker pa je krvavitev iz zadnjika lahko tudi znak resnejših bolezni (npr. raka debelega črevesja, danke ali zadnjika), je pregled pri zdravniku zelo pomemben za njihovo izključitev. Nikoli ne predpostavljajte, da je kri v blatu posledica hemoroidov, še posebej, če ste starejši od 40 let ali če opažate tudi spremembo v pogostosti odvajanja blata, njegovi barvi ali konsistenci. Tudi bolečina v trebuhu, slabost, bruhanje, izguba apetita in hujšanje kažejo na možnost drugega vzroka krvavitve, saj za hemoroide niso značilni. Odlašanje s pregledom zaradi prepričanja, da gre za hemoroide, lahko povzroči nenadomestljivo zamudo pri zdravljenju resničnega vzroka bolezni. Za samozdravljenje se torej lahko odločite le, če ste predhodno že obiskali zdravnika, ki je potrdil, da so prav hemoroidi vzrok vaših težav.
Bolniki s hemoroidi, ki doživijo izgubo znatne količine krvi, so omotični, utrujeni in bledi, morajo takoj poiskati pomoč. Čim hitrejši pregled je nujen tudi v primeru pojava krvavitve pri bolnikih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi (npr. Marevan, Xarelto, Pradaxa).

Diagnoza

Hemoroide lahko preprosto diagnosticiramo na podlagi bolnikovih informacij o simptomih ter telesnega pregleda. Zdravnik vam bo verjetno najprej postavil nekaj vprašanj:

Katere simptome opažate?
Kdaj so se pojavili?
Kako neprijetni so?
Ste med odvajanjem blata opazili kri na toaletnem papirju, v straniščni školjki ali na/v blatu? Je bila svetlo ali temno rdeča?
Kako pogosto odvajate blato? Kakšne barve je? Je trdo ali mehko?
Sta se v zadnjem času videz ali način odvajanja blata kakorkoli spremenila?
Kako se prehranjujete? Koliko vlaknin zaužijete?
Kaj, če karkoli, izboljša vaše simptome?
Kaj, če karkoli, poslabša vaše simptome?
Je imel ali ima še kdo v vaši družini hemoroide ali raka debelega črevesa, danke ali zadnjika?

Zdravnik bo opravil tudi telesni pregled. Najprej si bo ogledal zadnjično odprtino, kjer bo lahko opazil morebitne zunanje hemoroide. Nato bo opravil še rektalni pregled, med katerim bo z orokavičenim in namaščenim prstom poskusil zatipati spremembe v analnem kanalu. Notranjost si bo morda ogledal še s pomočjo kratke cevke z nameščeno kamero, ki jo bo vstavil skozi zadnjično odprtino. Morda bo opravil tudi t.i. hematest, s katerim je mogoče ugotoviti prisotnost krvi v blatu, tudi če ta ni vidna s prostim očesom. Hematest je za bolnika popolnoma neboleč, poteka pa tako, da vzorec blata namažemo na poseben testni listič, ki se v primeru prisotnosti krvi obarva.

Kako vam lahko pomaga zdravnik?

Hemoroide lahko razdelimo na 4 stopnje:

1. stopnja: med iztrebljanjem na toaletnem papirju, v straniščni školjki ali na blatu opazimo svetlo rdečo kri;
2. stopnja: poleg krvavitve opazimo izpad hemoroidov skozi zadnjično odprtino; hemoroidi se na svoje mesto vrnejo takoj po iztrebljanju;
3. stopnja: hemoroidi izpadajo ob vsakem odvajanju blata; bolnik jih lahko s prstom potisne nazaj ali pa se po nekaj urah umaknejo sami;
4. stopnja: izpad notranjih hemoroidov je trajen in jih ni mogoče vrniti na svoje mesto.

Zdravljenje je odvisno od stopnje hemoroidov. Pri hemoroidih 1. stopnje najprej predpišemo ustrezne svečke ali mazila ter bolniku svetujemo, naj skrbi za mehko in redno odvajanje blata. Če zdravila ne pomagajo, opravimo sklerozacijo; to je postopek, pri katerem z vbrizganjem posebne raztopine sprožimo skrčenje hemoroidov in njihovo pričvrstitev na okoliško tkivo. Tudi hemoroide 2. stopnje zdravimo podobno. Lahko jih tudi podvežemo, kar pomeni, da hemoroid stisnemo z elastičnim obročkom in prekinemo dotok krvi vanj, zato odmre in odpade.

Hemoroide 3. in 4. stopnje odstranimo z operacijo, ki se lahko opravi tudi ambulantno. Metode odstranjevanja z zamrzovanjem, laserjem ali infrardečimi žarki so manj natančne in se opuščajo.

Kaja Mohorko, dr. med.
www.kajamohorko.com

Izdelke, ki vam lahko pomagajo, najdete tudi tukaj.