Možgani so nadzorni sistem telesa, ki upravlja vse od najbolj enostavnih refleksov pa do kompleksnih razmišljanj. Energijo za svoje delovanje sicer pridobivajo zgolj iz glukoze, vendar pa lahko z vnosom specifičnih hranil podpremo in okrepimo njihovo delovanje.
Najbolj znano sredstvo za izboljšanje spomina je vsekakor ginko. Ginko je drevo, ki izvira z Daljnega vzhoda in je znan tudi kot živi fosil, saj v precej nespremenjeni obliki raste že milijone let. Snovi v listih ginka povečujejo prekrvavitev možganov, pa tudi okončin, zato se njegov izvleček uporablja tudi pri lajšanju mrzlih rok in nog. Za boljšo prekrvavitev možganov se priporoča 240 mg ginka dnevno, medtem ko je za prekrvavitev okončin potreben pol manjši odmerek.
Evropska agencija za varno prehrano (EFSA) je zbrala in povzela znanstvene študije, ki so se ukvarjale s pomenom omega 3 nenasičenih maščobnih kislin za možgane in njihovo delovanje. Ugotovili so, da 250 mg DHK (dokozaheksaenojske kisline) dnevno ohranja normalno možgansko funkcijo. DHK je namreč pomemben sestavni del membran možganskih celic.
Med vitamini k utečenemu delovanju možganov najbolj pripomorejo vitamini B12 in B9 (folna kislina), B6 in B3. Kot dodatno na možgane blagodejno vpliva tudi vitamin E s svojo antioksidativno funkcijo. V rabi so še fosfolipidi (npr. lecitin). To so amfifilne molekule, kar pomeni, da sestojijo tako iz maščobnega kot tudi vodotopnega dela. Njihovo delovanje na možgane še ni dokazano.
Za konec velja omeniti še poživila (nootropike), ki spodbujajo budnost in koncentracijo. Med njimi je najbolj poznan kofein. Kofein ima poleg učinka povečanega občutka budnosti tudi diuretični učinek, zato je pomembno, da ob uživanju kave popijemo zadosti nesladkane tekočine. Prav tako velja pri uživanju kofeinskih pijač zmernost. Približno en gram kofeina na dan (to je nekje 10 skodelic kave) povzroči stanje nervoze, razdraženosti, nespečnosti, glavobola in nepravilnega srčnega ritma.
Poleg vsega naštetega pa ne pozabimo, da so osnovni pogoji za zdrave možgane veliko gibanja na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana ter, če je le mogoče, čim manj stresa.
Tina Breskvar, mag. farm.
