Pogosto se srečujemo z inkontinenco, z dermatitisi zaradi pritiska ali še huje z razjedami, ki se pojavljajo na mestih, kjer pride do podaljšanega stika pacienta s podlago. Sama nega mora biti strokovna, saj nam razjede, ki bi se lahko okužile predstavljajo velik problem. Še posebno so problematični sladkorni bolniki, debeli ljudje in starejši, ljudje, ki se manj gibljejo. So slabo prehranjeni in izsušeni, jemljejo zdravila (kortikosteroidi, citostatiki), imajo nekontrolirano odvajanje urina ali blata in dolgotrajne bolezni, ki izčrpavajo telo.
Definicija urinske inkontinence
Oslabljen mehur in posledično nehoteno uhajanje urina imenujemo urinska inkontinenca, ki jo razdelimo na tri stopnje in sicer lahko, srednjo in težko inkontinenco. Z izgubo nekaj kapljic urina pri kašljanju, smejanju ali telesni aktivnosti, opisujemo lahko inkontinenco. Gre za stresno inkontinenco, kjer urin uide že zaradi manjše obremenitve. Ob tem ne moremo zgolj zamahniti z roko in reči: »Zoprna reč!«. Čeprav gre za težavo, ki prizadene kar 13 % ljudi, jih zgolj dobra četrtina zaradi tega obišče zdravnika. Tudi pred prijatelji jim je o tem neprijetno spregovoriti. To je še eden izmed tabujev, ki je v začetku enaindvajsetega stoletja močno navzoč.
Med ljudmi velja prepričanje, da za urinsko inkontinenco obolevajo ženske po menopavzi. Prepričanje je v veliki meri zmotno, saj bolezen lahko doleti oba spola in tudi zelo mlade ljudi. Več težav pa imajo ženske v menopavzi, ženske, ki so večkrat rodile, telesno manj dejavne ženske in ženske, ki opravljajo fizično zahtevno delo. Urinska inkontinenca je lahko stresna, urgentna ali kombinacija obeh.
Uhajanje zmerne količine urina, ko spodnje perilo lahko premoči še zunanje oblačilo, je srednja inkontinenca, ko pa je prisotna nezmožnost zadrževanja urina in se mehur v celoti sprazni, gre za težko stopnjo inkontinence. Pri zelo težki inkontinenci je poleg urina prisotno še uhajanje blata. V domovih za starejše je kar 80 % stanovalcev inkontinentnih, kar predstavlja povečano pojavnost IAD za 10-krat. Pri težji obliki urin nehoteno uide že takrat, ko oseba začuti močno potrebo po uriniranju.
Pogost razlog za urinsko inkontinenco je v oslabljeni mišici zapiralki ali sfinkterju, ki se nahaja tik pod izhodom mehurja. Pri zadrževanju vode sodelujejo še mišice in vezi medeničnega dna. Razlogov za oslabitev mišic je več. Skrivajo se lahko v dednem zapisu, pogosto pa so vzroki telesna nedejavnost, prekomerna telesna teža, hormonske spremembe, večje število vaginalnih porodov, težko fizično delo, staranje. Omenjeno povzroča še vrsto drugih nevšečnosti, kot so urinska inkontinenca, nastanek hemoroidov, nenadzorovano uhajanje blata, zmanjšan užitek pri spolnih odnosih, težje doseganje orgazma in pri moških prezgodna ejakulacija.
Zdravljenje urinske inkontinence je odvisno od vrste in stopnje obolenja, od stanja genitalnih organov in vzporednih obolenj. Za določitev diagnoze je potreben temeljit zdravniški pregled, na podlagi katerega se določi obliko zdravljenja. Najbolj razširjena oblika zdravljenja stresne inkontinence so Keglove vaje. To so fizioterapevtske vaje, s katerimi se krepijo mišice medeničnega dna. Tovrstna oblika zdravljenja je zelo uspešna – pomaga med 50 in 80 odstotkom bolnicam. Predvsem pa je priporočljivo izvajanje ustreznih vaj, da do inkontinence sploh ne bi prišlo. Tovrstne vaje so preproste, zanje ne potrebujemo posebne opreme ali prostora. Izvajamo jih lahko med vožnjo v službo, med telefonskim pogovorom, gledanjem filma, umivanjem zob in podobno.
Kako izvajati vaje za krepitev mišic medeničnega dna?
Vaje izvajajte z izpraznjenim mehurjem, vmes enakomerno dihajte. Stisnite mišice medeničnega dna in zadržite pet sekund. Nato popustite za sekundo. Vajo ponovite desetkrat, naredite jo večkrat na dan. Bodite pozorni: če ob izvajanju začutite kakršno koli neugodje, bolečine v trebuhu ali križu, potem jo najbrž izvajate napačno.
Vaje za krepitev mišic medeničnega dna imajo več različic. Lahko jih delate tudi tako: mišice desetkrat hitro stisnite in nato sprostite. Ali tako: za pet sekund rahlo stisnite mišice, nato jih za pet sekund stisnite še močneje, nato pa za pet sekund še močneje. Potem jih za pet sekund nekoliko sprostite, nato za pet sekund še bolj in nato jih za pet sekund popolnoma sprostite. Pri vaji si lahko ženske v nožnico vstavite posebne valjčke ali kroglice (najbolj znane so tako imenovane japonske kroglice). Za vse oblike inkontinence se dobijo vložki, plenice ali hlačne plenice z različno vpojnostjo.
Inkontinenčni dermatitis
Inkontinenčni dermatitis (angl. incontinence-associated dermatitis, IAD) pomeni razdraženost kože, ki po daljši izpostavljenosti urinu in blatu vodi v boleče vnetje kože. Navadno se začne z rdečino (eritem), ki žari in srbi. Če vnetje napreduje se lahko pojavijo srbeči in boleči mehurji ali pa razjede kože. Vlažna, topla in rahlo poškodovana koža je idelano razmnoževalno okolje za bakterije in glive. Ti pa lahko povzročijo ne le infekcije na koži, ampak tudi urinarne infekcije. Daljša, kot je izpostavljenost urinu in blatu, večje je tveganje za nastanek IAD. Sama urinska inkontinenca ne povzroča IAD, ampak so za to zaslužni ostali dejavniki, na katere lahko vplivamo. Eden od dejavnikov je naša koža.
Koža je največji človeški organ in skozi življenje ji namenjamo veliko pozornosti. Koža starejših postaja z leti tanjša in regeneracijski procesi se oslabijo. V epidermisu, prvi plasti kože, se zmanjša število slojev poroženelih celic. Upočasni se torej naravno obnavljanje kože. V drugi plasti, dermisu, pride do pomanjkanja kolagena in elastina zaradi česar je zrela koža zgubana, uvela in hrapava. Koža izgubi čvrstost in prožnost. Tudi podkožje se stanjša. Ob prisotnosti inkontinence pa oseba potrebuje dodatno nego, saj je kožo treba zaščititi pred vplivi urina in blata. Amoniak iz urina in prebavni encimi iz blata so agresivni do naše kože, saj vplivajo na pH kože. Naravni zaščitni plašč kože ima kisel pH (4.5 – 5.5), amoniak in prebavni encimi pa kožo naalkalita (pH>7). Koža ima lahko alkalen pH tudi takrat, kadar se redno ob menjavi inkontinenčnega pripomočka uporabljata za čiščenje voda in milo. Alkalen pH kože lahko oslabi regeneracijske procese.
Razlika med inkontinenčnim dermatitisom in razjedo
Velikokrat se inkontinenčni dermatitis zamenjuje z razjedo zaradi pritiska. Razjeda zaradi pritiska je lokalizirana poškodba, pri kateri odmre tkivo zaradi dolgotrajnega stiska kože in podkožja med podlago in kostmi. Nastanejo najpogosteje na križu in petah, na boku in gležnjih, lahko pa tudi kjerkoli drugje na telesu, odvisno od položaja telesa. Polovica jih je na križu in petah. Če ležimo na boku, potem se preležanina pojavi tu, pri sedečih bolnikih na sedalu. Lahko pa se pojavi tudi na komolcih, lopaticah, kolenih. Pri debelih ljudeh lahko nastanejo podobne spremembe v kožnih gubah zadnjice, v dimljah, pod prsmi in na trebuhu. Tudi dalj časa trajajoč kontakt trdih tujih predmetov s kožo ali sluznico lahko privede do nekroze zaradi pritiska. Takšne okvare lahko opazimo pri slabo narejenih mavčnih oblogah. Dolgo vstavljeni katetri in sonde pa povzročijo nekrozo v tem organu (nos, grlo, sapnik, požiralnik, sečnica).
