Išias

Večina ljudi se prej ali slej v življenju sreča z bolečino v hrbtu, ki je tudi eden najpogostejših vzrokov obiska pri zdravniku, bolniške odsotnosti ali celo invalidske upokojitve. Pojavlja se samostojno ali v povezavi z drugimi simptomi in lahko nastane zaradi različnih vzrokov.

O išiasu govorimo, kadar je vzrok bolečine draženje, vnetje ali poškodba ishiadičnega živca, najdaljšega in najdebelejšega živca v telesu, širokega skoraj za prst. Vsak človek ima 2 ishiadična živca, ki izvirata iz leve in desne strani spodnjega dela hrbtenjače ter potekata navzdol v obe nogi, kjer se razcepita na več vej, ki nadaljujejo pot proti stopalu in nožnim prstom. Bolečina pri išiasu zato značilno izvira v spodnjem delu hrbta in seva v nogo. Najpogosteje je posledica pritiska na živec zaradi hernije diskusa, kostnega izrastka na hrbtenici ali zoženja hrbteničnega kanala. Čeprav je lahko huda in zelo neprijetna, običajno sama izzveni v nekaj tednih. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali simptome in vzroke išiasa ter spoznali ukrepe, s katerimi lahko bolečino lajšamo ali jo celo preprečimo.

Kako prepoznamo išias?

Bolečina pri išiasu največkrat seva iz spodnjega dela hrbta proti zadnjici in zadnjemu delu stegna in meč, lahko pa se nadaljuje tudi v stopalo. V odvisnosti od vzroka nastanka se razlikuje po jakosti in trajanju, lahko je konstantna ali pa se obdobja bolečine izmenjavajo z obdobji olajšanja. Nekateri bolečino opisujejo kot pekočo, ostro, sunkovito, trgajočo ali zbadajočo, pojavijo se lahko tudi mravljinčenje, omrtvičenost in mišična oslabelost prizadete okončine. Bolečina v nogi je ponavadi močnejša kot v hrbtu in postane izrazitejša med gibanjem, predvsem ob nenadnih sunkovitih gibih, npr. med kašljem, kihanjem, sukanjem zgornjega dela telesa ali vstajanjem, ter v primeru dolgotrajnega stanja ali sedenja. Ponavadi je prizadeta le ena stran telesa. Išias se lahko pojavi nenadoma (npr. zaradi hernije diskusa) ali nastaja postopoma (npr. zaradi osteoartritisa).

Zakaj išias nastane?

Do pritiska na ishiadični živec lahko pride zaradi različnih vzrokov. Hrbenica je zgrajena iz vretenc, med katera so nameščeni diskusi (medvretenčne ploščice), ki delujejo kot blažilci sil in hrbtenici omogočajo večjo mobilnost. Vsak diskus je sestavljen iz vezivnega obroča, znotraj katerega se nahaja želatinasto jedro. Z leti se na njem začnejo pri vseh ljudeh pojavljati različno izrazite degenerativne spremembe, zaradi katerih lahko vezivni obroč poči, kar povzroči izpad jedra skozi nastalo odprtino in posledičen pritisk na bližnji živec. To imenujemo hernija diskusa in je eden najpogostejših vzrokov za nastanek išiasa.

Išias je pogosto tudi posledica običajnih starostnih degenerativnih sprememb na vretencih, kot so kostni izrastki ali zožanje hrbteničnega kanala (t.i. spinalna stenoza), kar povzroči ukleščenje živca. Med druge vzroke išiasa spadajo spondilolisteza (zdrs vretenca v smeri naprej), okvare živca zaradi poškodb, tumorjev ali bolezni (npr. diabetesa) ter piriformis sindrom (prizadetost piriformne mišice, ki leži pod veliko zadnjično mišico in lahko vpliva na bližnji ishiatični živec).

Večje tveganje za nastanek išiasa je povezano z višjo starostjo (starostne degenerativne spremembe na hrbtenici so najpogostejši vzrok nastanka), debelostjo (prekomerna teža poveča obremenitev hrbtenice), sedečim načinom življenja in telesno neaktivnostjo (oslabelimi hrbtnimi in trebušnimi mišicami, ki podpirajo hrbtenico), kajenjem (nikotin zmanjšuje prekrvljenost tkiv in pospeši obrabo medvretenčnih ploščic), sladkorno boleznijo (lahko povzroča okvare živčevja) ter pogostim dvigovanjem težkih bremen oz. nepravilnim obremenjevanjem hrbtenice (npr. med fizičnim delom ali treningom z utežmi). K išiasu so bolj nagnjene tudi osebe po poškodbah hrbta, bolniki z osteoartritisom in nosečnice. Pri slednjih je vzrok poleg povečane telesne teže tudi v hormonskih spremembah, ki povzročijo rahljanje ligamentov, zadolženih za stabilizacijo in varovanje hrbtenice.

Kako si lahko pomagamo?

Pri blagih težavah si lahko v večini primerov pomagamo kar sami. Bolečina ponavadi ob izvajanju ustreznih ukrepov izzveni v 4-6 tednih. Dan ali dva počitka lahko sicer olajšata hudo bolečino, dlje časa trajajoče mirovanje pa težave poslabša, zato je pomembno, da kljub bolečini ostanete aktivni, kolikor je mogoče. Gibanje vam ne bo škodovalo, temveč bo prispevalo k hitrejšemu okrevanju, izogibajte se le tistim gibom, ki povečajo intenzivnost bolečine, npr. sklanjanju in dvigovanju bremen, ter nenaravnim položajem telesa. V pomoč vam bo tudi izvajanje raznolikih razteznih vaj, ki pa naj ne vključujejo nenadnih sunkovitih premikov. V prvih nekaj dneh na prizadeto mesto večkrat dnevno za 20 minut položite hladen obkladek, s čimer boste ublažili bolečino in oteklino, po nekaj dneh pa hladen obkladek zamenjajte s toplim (v primeru da bolečino spremlja omrtvičenost, bodite pri tem posebej previdni, da ne pride do opeklin). Če vam ustreza, lahko hladne in tople obkladke uporabljate izmenično. V lekarnah so brez recepta na voljo različni hladilni in grelni obliži ali geli, za ublažitev bolečine pa vam bo farmacevt svetoval tudi protibolečinsko zdravilo, ki hkrati ublaži tudi vnetje (t.i. nesteroidni antirevmatik, npr. naproksen ali ibuprofen).

Če bolečina vztraja po nekaj tednih navedenih ukrepov, je zelo huda, obojestranska, se slabša ali vam onemogoča izvajanje običajnih vsakodnevnih aktivnosti, poiščite strokovno pomoč. Zdravnik vam lahko predpiše močnejša protibolečinska in protivnetna zdravila ali mišične relaksante, lahko pa vam kombinacijo lokalnega anestetika in protivnetne učinkovine injicira neposredno v prizadet predel. Pogosto vam bo svetoval tudi fizioterapijo, ki z uporabo neinvazivnih terapevtskih metod in rehabilitacijskih tehnik uspešno odpravlja težave, z izvajanjem vaj za krepitev mišic pa tudi preprečuje ponovitve. V primeru dlje časa trajajočih težav vas bo zdravnik napotil na pregled k ortopedu in na slikanje z magnetno resonanco, ki lahko odkrije morebitne druge vzroke za nastanek težav. Nekaterim bolnikom z išiasom pomagajo tudi električna stimulacija živcev (TENS), masaže, akupunktura, kiropraktika in druge alternativne tehnike. Kadar nobena druga metoda ni učinkovita in bolečina vzraja več mesecev, preostane še možnost operacije, med katero se odstrani kostni izrastek ali del medvretenčne ploščice, ki pritiska na živec. Gre za kratkotrajen poseg, po katerem bolnik hitro okreva in se lahko kmalu vrne k svojim običajnim aktivnostim.

Pomembno je tudi vedeti, da morate takoj obiskati zdravnika v primeru da bolečino spremljajo izguba zmožnosti nadzorovanja izločanja urina ali blata, omrtvičenost področja okoli spolovila in zadnjika, izguba mišične moči v nogah ali če se bolečina pojavi po poškodbi (padcu, prometni nesreči, ipd.). V teh primerih gre lahko za resnejša stanja, ki zahtevajo takojšen operativni poseg.

Preventivni ukrepi

Pri težavah s hrbtom nimamo na voljo čudežnih tabletk ali drugih hitrih rešitev, s katerimi bi lahko hrbtenici takoj povrnili optimalno funkcionalnost. Prav zato je ključno, da nanjo pomislimo že pred pojavom prvih težav in se držimo nekaterih preventivnih ukrepov, s katerimi lahko močno zmanjšamo verjetnost za nastanek bolečine v poznejših letih. Izpostaviti je potrebno pomen primerne telesne teže in redne telesne aktivnosti, ki naj bo čimbolj raznolika, posebno pozornost pa moramo posvetiti krepitvi mišic spodnjega dela hrbta in trebušnih mišic. Svetujemo kombinacijo različnih aerobnih aktivnosti (npr. hrbtno plavanje, kolesarjenje, tek na smučeh), vaj za moč in raztezanja. Pomembna je tudi pravilna telesna drža, še posebej med dolgotrajnim sedenjem ali dvigovanjem bremen. Prav tako se izogibajte kajenju, saj nikotin pospešuje nastanek degenerativnih sprememb na medvretenčnih ploščicah.

Kaja Mohorko, dr. med.
www.kajamohorko.com