Spanje ne služi le lepim sanjam. Pomena dobrega spanca se zavemo šele, ko ga je premalo, oziroma je le-ta slab. Takrat občutimo utrujenost, razdražljivost, upočasnjenost. Pomanjkanje spanja ima podobne učinke kot alkoholna opitost. Kaj lahko storimo, da se karseda najbolje naspimo?
Pomen spanja
Ko spimo, se naše telo nahaja v t.i. anabolni fazi, kar pomeni, da so celični procesi usmerjeni v izgradnjo celičnih struktur, torej v obnovo organskih sistemov, predvsem v obnovo živčnega, imunskega, skeletnega ter mišičnega sistema. Spanje tako izboljša naše miselne in telesne sposobnosti ter okrepi odpornost telesa pred boleznimi.
Struktura spanja
Spanje delimo na ne-REM in REM ("rapid eye movement", tj. "hitro premikanje očes"). Del prvega je tudi globoko spanje, ko padeta telesna temperatura in srčni utrip, medtem ko so za REM spanje značilne sanje. Izmenjava obeh delov se zgodi v povprečju od 4 do 6-krat na noč.
Količina spanja
Čas, ki ga telo potrebuje, da se spočije, se tekom življenja spreminja. Otroci ga zaradi intenzivnejše rasti potrebujejo več, medtem ko starejši malo manj. Po najnovejših priporočilih naj bi odrasli spali med 7 in 9 ur na dan, starejši pa nekje med 7 in 8 ur. Pri otrocih število ur priporočenega spanja pada s starostjo. Tako na primer predšolski otroci potrebujejo 10 do 13 ur spanja na dan, najstniki pa le 8 do 10 ur.
Dobre spalne navade
Svoj spanec lahko izboljšamo že tako, da hodimo spat ob približno enaki uri in spimo v temnem, mirnem in ne preveč toplem prostoru. K boljšemu spanju pripomore tudi življenjski slog, in sicer si privoščimo čez dan veliko gibanja, v večernih urah pa zgolj lahko hrano, nekofeinske napitke in čas zase, da se umirimo in pripravimo telo na spanje.
Pomoč pri nespečnosti
Kadar nam spanec kratijo skrbi in stresne okoliščine, lahko posežemo po zdravilih in prehranskih dopolnilih na osnovi baldrijana oziroma zdravilne špajke. Slednja nas pomaga pomiriti in s tem pripraviti na spanje. Podoben učinek imajo tudi meta, melisa in pasijonka.
V primeru potovanj in menjavanja časovnih pasov (t.i. jet lag) si lahko pomagamo z melatoninom. Gre za telesu lasten hormon, ki ga izloča žleza češerika in uravnava obdobja budnosti in spanja (cirkadiani ritem).
Pri občasni nespečnosti (ki traja do največ 5 dni) si lahko odrasli skrajšajo čas uspavanja in podaljšajo čas spanja tudi z zdravili s sintetično zdravilno učinkovino (npr. doksilaminijev hidrogensukcinat).
Tina Breskvar, mag. farm.
Številne izdelke za pomoč pri nespečnosti lahko najdete TUKAJ.
