Kompulzivno prenajedanje

Skoraj vsak človek kdaj poje več, kot njegovo telo pravzaprav potrebuje. Včasih se je nekaterim dobrotam pač težko upreti. Pri kompulzivnem prenajedanju pa gre za veliko več kot le občasno zaužitje večje količine hrane. Gre za motnjo hranjenja, za katero je značilen občutek izgube nadzora nad vnosom določenih (največkrat nezdravih) živil. Oseba tako lahko tudi ob odsotnosti občutka lakote v zelo kratkem času zaužije ogromno količino hrane, kar vodi v fizično nelagodje ter občutke krivde, sramu in strahu pred pridobivanjem telesne teže. V nasprotju z nekaterimi drugimi motnjami hranjenja, npr. bulimijo, pa tovrstno vedenje ni povezano z uporabo kompenzacijskih mehanizmov za odpravljanje posledic prenajedanja. Bolnik torej ne bruha, ne uporablja odvajal in ni pretirano telesno aktiven, se pa lahko zgodi, da med posameznimi epizodami prenajedanja omeji vnos kalorij in vsaj tako poskuša preprečiti rast telesne teže.

Vzroki za kompulzivno prenajedanje

Nobenega dvoma ni, da lahko zaužitje hrane spodbudi tvorbo kemičnih snovi, ki izboljšajo naše razpoloženje. Nekatera živila z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja ali soli povzročajo spremembe v možganih, podobne tistim, ki jih povzročajo droge.

Pri kompulzivnem prenajedanju gre pravzaprav za način soočanja z negativnimi čustvi, npr. stresom, tesnobo, žalostjo, jezo, strahom, dolgočasjem, osamljenostjo ali slabo samopodobo. Hrana postane sredstvo za začasni pobeg iz neprijetne realnosti in deluje kot droga, v kateri oseba išče tolažbo, ki je ne zna najti drugje. Ni popolnoma jasno, zakaj nekateri ljudje razvijejo takšne vzorce soočanja s težavami, medtem ko zmorejo drugi poiskati bolj zdrave in uspešne mehanizme. Raziskave kažejo, da vlogo pri tem morda igrajo tudi geni, saj se motnja pogosto pojavlja pri več članih iste družine.

Posledice kompulzivnega prenajedanja

Pogosta posledica je debelost, ki lahko vodi v diabetes, visok krvni tlak, visok holesterol, bolezni srca in ožilja ter možgansko kap. Depresija, bolezni žolčnika, bolezni ledvic, artritis, spalna apnea, oslabljen imunski sistem in nekatere vrste raka so prav tako pogostejši kot pri ostali populaciji. Nekateri ljudje se zaradi motnje izogibajo delu, šoli ali različnim socialnim aktivnostim. Občutki sramu, krivde in kesanja po epizodi prenajedanja vodijo v prikrivanje težav pred bližnjimi, zato pogosto tudi družinski člani in dobri prijatelji njihovega vedenja ne opazijo.

Koga motnja prizadane?

Razvije se lahko pri komur koli. Ocenjujejo, da obstaja 2-3% verjetnost, da človek v določenem obdobju svojega življenja razvije kompulzivno prenajedanje. Stanje je sicer nekoliko pogostejše pri ženskah, vendar pa je število prizadetih moških in žensk bolj enakovredno kot pri drugih motnjah hranjenja. Ponavadi nastane pri mladih odraslih, a žal mnogi ljudje več let ali celo desetletij ne poiščejo pomoči.
Kompulzivno prenajedanje je pogostejše pri debelih ljudeh. Raziskave kažejo, da za motnjo trpi približno 10-15% prekomerno hranjenih, še pogostejša pa je pri zelo debelih, med katerimi naj bi jih kar 70-80% izpolnjevalo kriterije za diagnozo.

Kako lahko prenajedanje nadzorujem in preprečujem?

Pred jedjo si vzemite trenutek za premislek in se vprašajte, ali ste zares lačni. Marsikdo pogosto jé iz navade ali dolgočasja in ne iz dejanske fiziološke potrebe. Prekinite stroge izključevalne diete, saj lahko popolna prepoved nekaterih živil (na primer vseh ogljikovih hidratov) povzroči, da se jih kasneje prenajeste. Kadar si katero izmed prepovedanih živil zares močno zaželite, si dovolite pojesti manjšo količino. Izognite se preskakovanju obrokov in pazite, da vsak dan zadostite svojim kalorijskim potrebam. Uživanje premalo kalorij namreč upočasni metabolizem in ima tako ravno nasproten učinek od želenega- namesto da bi težo izgubili, jo boste začeli pridobivati.

Tudi vpeljava telesne aktivnosti v dnevno rutino lahko močno koristi, saj spodbuja nastajanje hormonov, ki povzročajo občutek sreče. Tako ne pomaga samo pri izgubi odvečne telesne teže, ampak tudi izboljša razpoloženje, zato se potreba po nezdravih mehanizmih soočanja s težavami marsikdaj zmanjša ali celo izgine.

Vendar pa se je s prenajedanjem pogosto težko spopasti brez strokovne pomoči, zlasti če so v ozadju globlje čustvene težave. Osebni zdravnik vas lahko napoti k specialistu, ki vam bo pomagal odkriti in odpraviti psihološke sprožilce, ki bi lahko povzročali vaše vedenje. Učinkovitost različnih oblik zdravljenja se med posamezniki razlikuje. Nekateri se bolje odzivajo na individualne terapije, drugi pa na skupinske, družinske ali zakonske terapije. Bolnikom s simptomi depresije ali anksioznosti lahko močno koristijo tudi antidepresivi, prekomerno hranjenim pa prehransko svetovanje in šola hujšanja. Kadar motnja hranjenja privede do hujših fizičnih težav ali kadar je povezana s hudimi psihičnimi ali vedenjskimi motnjami, pa je lahko edina rešitev hospitalizacija.

Družinski člani, prijatelji, sorodniki, učitelji, terapevti, dietetiki, člani podpornih skupin, zdravniki in drugi zdravstveni delavci vsi skupaj igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da oseba z motnjo hranjenja prejme potrebno oskrbo. Njihova podpora, spodbuda in vztrajnost so običajno izrednega pomena, saj veliko bolnikov svojih težav ne priznava in pomoč zavrne. Pri marsikom je zdravljenje dolgotrajen, lahko celo doživljenjski proces, vendar pa je v mnogih primerih edina možnost za srečno in uspešno življenje.

Kaja Mohorko, dr. med.
https://www.kajamohorko.com

Viri:

http://www.webmd.com/mental-health/eating-disorders/binge-eating-disorder/features/compulsive-overeating-and-how-to-stop-it#1
http://eating-disorders.org.uk/information/compulsive-overeating-binge-eating-disorder/
http://www.nhs.uk/Conditions/Binge-eating/Pages/Introduction.aspx