Neprepustnost te tako zgrajene permeabilnostne bariere v osnovi določa sestava epidermalnih lipidov, skupaj z lojem (sebum). Koža postane suha, hrapava in se lušči. Koža obraza, ki ji primanjkuje maščobe, je nagnjena k predčasnemu tvorjenju gubic, gub in pigmentacij v obliki lis. Zmanjša se prožnost kože, oslabljena je funkcija bariere kože, poveča pa se tudi transepidermalna izguba vode. Koži, ki ji primanjkuje maščobe, moramo z nego dovajati koži lastne in koži sorodne tipe lipidov, vključno s holesterolom in prostimi nenasičenimi maščobnimi kislinami.
Do izgube lipidov pride na primer zaradi grobega čiščenja z mili.
Občutljiva ali intolerantna koža
Intolerantna koža ne prenaša nobenih kozmetičnih izdelkov, odreagira na množico zunanjih vplivov. Vzrok za to je lahko pretirana uporaba kozmetičnih izdelkov (emulgatorji, katerih funkcija je, da mešajo med sabo olje in vodo. Tako lahko tudi na koži povzročijo izpiranje v koži naravno prisotnih lipidov...posledica je izsušena koža.
Tipične vidne značilnosti občutljive kože so:
- pordelost;
- oteklost;
- pojav luščenja kože;
- nastanek ekcemov.
Poleg tega obstajajo tudi subjektivni znaki občutljive kože, ki niso vidni, kot so:
- mravljinčavost;
- skelenje;
- srbenje;
- občutek napetosti.
Občutljiva koža, ki ji primanjkuje vlage
Značilna je zmanjšana vsebnost vode. Če vsebnost vlage poroženele plasti pade pod 8 do 10 odstotkov, postane koža suha, hrapava in razpokana. Poroženela plast dobiva vlago z vodo iz globljih plasti (transepidermalna voda) in normalno transpiracijo. Če koži manjkajo naravni vlažilni faktorji ali če obstajajo ekstremni vremenski pogoji, pa koža izgublja več vlage: koža postane suha, vleče in slabo vpija bogate kreme. Ker postane manj voljna, se zmanjša njena zaščitna funkcija. Koža se lušči, izgube transepidermalne vode se povečajo in njena funkcija bariere je okrnjena. Koža obraza zaradi svoje izpostavljenosti izgubi več vlage kot drugi predeli kože.
Nega:
Pri negi kože, ki ji primanjkuje vlage, je pomembno, da ji dovajamo ne le vlago, temveč tudi naravne vlažilne faktorje in maščobo. Ne izpostavljajte se preveč soncu, čimbolj se izogibajte stresu, kavi, pijači, cigaretnemu dimu. Uporabljajte dermatološke izdelke. Posebne aktivne sestavine pomirjajo občutljivo kožo, spodbujajo njeno delovanje ter krepijo njen obrambni mehanizem, ki ščiti kožo pred zunanjimi vpivi.
Za odlično združljivost izdelka s kožo je pomembno, da ne vsebujejo konzervanse npr. parabena. Paraben je množično prisoten in ga lahko najdemo v kakih 13.000 izdelkih. Raziskave so našle povezavo med rakom in njim, ker deluje kot ksenoestrogen in s tem povzroča zmedo v endokrinem sistemu. Naj ne vsebujejo barvil, ne vsebujejo PEG, lanolina, ne sintetičnih vonjev,
Vsebuje pa naj olja iz naravne trave limone in ne vsebujejo mineralnih olj (Parafin). Te sestavine na osnovi nafte kožo "plastificirajo" - zamašijo pore in tako v njih kopičijo toksine. Lahko upočasnijo razvoj celic, kar povzroči staranje kože. Poleg tega jih sumijo, da so kancerogene in da motijo aktivnost hormonov. Ph vrednost naj bo nevtralna.
Ekstremno suha koža
Značilnosti ekstremno suhe kože, ki se pojavi na primer v starosti ali ob močni izsušitvi, na primer na rokah, so hrapavost, razpokanost z nagnjenostjo k nastajanju ragad (kožnih razpok), luščenje in pogosto srbenje. Za razliko od oskrbe problematično suhe kože pri ekstremno suhi koži nizke koncentracije sečnine pri negi kože ne zadoščajo. Pogosto so potrebni pripravki, ki vsebujejo 10 ali več odstotkov sečnine.
Atopijska, suha in pordela koža
Približno 15 do 20 % prebivalstva ima atopijsko suho kožo, ki je nagnjena k nevrodermitisu. Pri tem se pojavi:
- luskava, hrapava koža z lišaji (odebelitev kože, pokanje kože) in ragade;
- intenzivno srbenje;
- nagnjenost k rdečici in vnetjem (atopijski ekcem).
Poleg pomanjkanja naravnih vlažilnih faktorjev, posebno sečnine, pride zaradi motenega metabolizma maščobnih kislin do kvalitativnih in kvantitativnih sprememb v zaščitnih oz. bariernih lipidih kože in tako do motenj zaščitne funkcije kože.
