Z izrazom krčne žile označujemo vene, ki se zaradi visokega pritiska povečajo, zvijugajo in izbočijo nad površino kože. Imenujemo jih tudi varikozne vene oz. varice. Prizadete so lahko katere koli površinske vene, najpogosteje pa tiste v nogah, saj so med stanjem podvržene večjemu pritisku. Velikokrat nastanejo tudi v zadnjiku (v tem primeru jih imenujemo hemoroidi) ali požiralniku (imenujemo jih varice požiralnika). V nadaljevanju se bomo osredotočili na simptome, vzroke in zdravljenje krčnih žil na nogah. 

Metličaste, mrežaste vene in krčne žile 

Najblažja oblika sprememb so metličaste ali pajkaste vene, ki so ime dobile po obliki pajkove mreže. So zelo tanke (v premeru merijo manj kot 1 mm) in so rdeče, vijolične ali modre barve. Barva je odvisna od njihove globine pod površino kože – globlje ležeče so modrikaste barve, povrhnje pa bolj rdečkaste. Običajno ne povzročajo nobenih težav. 

Manj razvejane in nekoliko globlje ležeče so mrežaste ali retikularne vene, katerih premer znaša od 1 do 3 mm. Tudi te največkrat ne povzročajo simptomov. 

Še nekoliko globlje ležijo krčne žile, ki so modre barve in v premeru merijo več kot 3 mm, zato so velikokrat izbočene nad površino kože.

Simptomi krčnih žil

Nekaterim ljudem krčne žile ne povzročajo večjih težav, temveč zaradi sprememb v videzu predstavljajo predvsem estetsko nadlogo.

Pri nekaterih ljudeh pa se pojavijo:

• bolečina, ki se še poveča po dolgotrajnem sedenju ali stanju,
• pekoč občutek, utripanje, mravljinčenje,
• občutek težkih, nemirnih in utrujenih nog,
• mišični krči, predvsem zvečer, ponoči ali po fizičnem naporu,
  otekanje nog,
• suha, tanka, zatrdela, srbeča, temnordeča ali rjava koža nad prizadetimi venami,
• razjede na koži.

Vzroki za nastanek krčnih žil

S kisikom bogata kri po arterijah potuje iz srca v ostale predele telesa. Od tam se nato po venah vrača v pljuča, ki jo ponovno oskrbijo s kisikom. Ker ljudje večino časa preživimo v pokončnem položaju, mora kri na poti od nog do pljuč premagati tudi silo težnosti. Vene zato vsebujejo majhne ventile, imenovane zaklopke, ki preprečujejo tok krvi v napačno smer. Če so zaklopke šibke ali poškodovane, pa kri zastaja v venah, zato se te pričnejo raztegovati in ukrivljati.

Oslabitev zaklopk je pogosto povezana s staranjem. Lahko gre tudi za posledico pretekle venske tromboze ali pa za dedno nagnjenje oz. prirojeno oslabljenost zaklopk in žilnih sten, zato se krčne žile v nekaterih družinah pogosteje pojavljajo kot v drugih.

Pomemben vpliv na cirkulacijo imajo tudi mišice, ki s stiskanjem ven pomagajo potiskati kri navgor proti pljučem. Večjemu tveganju za nastanek krčnih žil so zato podvrženi ljudje s pretežno sedečim delom, poškodbami nog in drugimi vzroki telesne neaktivnosti.

Tudi vsakodnevno dolgotrajno stanje, ki je značilno za nekatere poklice (npr. frizerje, učitelje, prodajalce ipd.) povečuje zastajanje krvi v venah nog in tako povzroča višji pritisk.

Krčne žile pogosteje prizadanejo ženske. Nihanje ženskih spolnih hormonov med menstruacijskim ciklusom namreč vpliva na relaksacijo žilnih sten in stimulira širjenje ven. Prav tako se krčne žile iz hormonskih razlogov pogosteje pojavijo pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijska sredstva ali hormonsko nadomestno terapijo. Večja pojavnost je opazna tudi pri nosečnicah, saj se v tem obdobju poveča volumen krvi v telesu, kar sicer omogoča zdrav razvoj otroka, vendar hkrati dodatno obremeni ožilje. Poleg tega plod pritiska na vene v medenici, skozi katere teče kri proti pljučem, zato prihaja do dodatnega zastajanja krvi. Vpliv pa imajo seveda tudi hormonske spremembe v tem obdobju. Po koncu nosečnosti se stanje sicer lahko popravi, vendar pride ob naslednji nosečnosti do ponovnega poslabšanja.

Tudi prekomerna telesna teža dodatno obremeni žile, zato je zdrav življenjski slog še kako pomemben. Večjemu tveganju so podvrženi tudi kadilci, saj cigaretni dim vsebuje nekatere snovi, ki ožajo žile in poškodujejo njihove stene, kar upočasnjuje cirkulacijo.
 

Kaj lahko naredimo sami?

Nastanka krčnih žil ne moremo povsem preprečiti, lahko pa upočasnimo napredovanje in lajšamo simptome. Ukrepe je potrebno izvajati trajno.

1. Dolgotrajno sedenje ali stanje na 30 minut prekinite z razgibalnimi vajami.
2. Med ležanjem podložite noge z blazinami, tako da jih dvignete nad višino srca.
3. S telovadbo pospešite cirkulacijo. Zelo priporočljiva sta hoja in kolesarjenje. Manj priporočljivi so športi, pri katerih se med skoki in hitrim zaustavljanjem poviša pritisk v venah nog, npr. košarka, tenis in odbojka.
4. S telovadbo in uravnoteženo prehrano ohranjajte primerno telesno težo. Če ste pretežki, bo izguba kilogramov zmanjšala tudi obremenitev ožilja.
5. Uživajte manj soli, s čimer boste znižali pritisk v žilah in zmanjšali otekanje.
6. Med sedenjem naj noge ne bodo prekrižane. Tak položaj sicer ne povzroča nastanka krčnih žil, lahko pa poslabša že prisotne simptome.
7. Ne nosite preozkih hlač, ki ovirajo pretok krvi. Spodnje perilo ne sme prekomerno stiskati predela dimelj.
8. Čevlje z visoko peto hranite le za posebne priložnosti. Tak položaj nog med hojo namreč zmanjšuje učinkovitost mečnih mišic pri stimuliranju venskega pretoka.
9. Izogibajte se toplotnim obremenitvam (sončenje, savna, solariji, vroče kopeli), saj toplota širi žile.
10. Ne pretiravajte z alkoholom, ki dodatno obremeni ožilje.
11. Prav tako ne pretiravajte z uživanjem kave, saj kofein oža žile in povečuje pritisk v njih.
12. Nosite kompresijske nogavice, ki stisnejo površinske vene ter olajšajo pretok krvi v globlje vene in naprej proti pljučem. Na voljo so nogavice z različnimi nivoji kompresije, primerne za različne stopnje napredovalosti bolezni. Noge si lahko povijete tudi s povojem, vendar morate pri tem paziti, da je pritisk največji pri gležnjih, nato pa pada v smeri proti kolenom.
13. Kožo nad prizadetimi venami negujte z mazili in kopelmi za noge, ki jih brez recepta dobite v lekarni.
14. Priporočajo se izdelki z izvlečki iz divjega kostanja (vsebujejo escin), grozdja, bodeče lobodike, medene detelje, sofore, gloga in ginka.
15. Brez recepta so na voljo tudi zdravila s flavonoidi (hesperidinom, diosminom), ki povečujejo tonus ven in odpornost kapilar, delujejo protivnetno in zmanjšujejo otekanje.

Kdaj na pregled k zdravniku?

Če krčne žile ne predstavljajo več le estetske motnje, ampak imate zaradi njih težave, je priporočljiv obisk pri zdravniku. Povprašal vas bo o značilnih simptomih in znakih, kot so bolečina, otekanje, krči v mečih in občutek težkih nog. Zanimal ga bo tudi vaš življenjski slog. Opravil bo telesni pregled in po potrebi s pomočjo ultrazvoka opazoval ustreznost pretoka krvi skozi vene. Glede na stopnjo izraženosti bolezni vam bo priporočil optimalno zdravljenje. Morda bo zadostovala že uporaba kompresijskih nogavic, morda vam bo svetoval jemanje zdravil, lahko pa bo potreben zdravniški poseg. Klasična operacija, med katero se podveže in odstrani krčne žile, danes ni več edina možnost, na voljo so tudi manj invazivni postopki. V primeru manjših krčnih žil ter metličastih in mrežastih žilic lahko v veno vbrizgamo snov, ki povzroči njeno zabrazgotinjenje, zato se kri preusmeri v druge, zdrave vene, tkivo zabrazgotinjene vene pa zbledi. Veno lahko odstranimo tudi skozi več manjših rezov v koži, ki pa so tako drobni, da pustijo le minimalne sledi. Pri večjih krčnih žilah lahko vanje vstavimo tanko cevko, skozi katero nato s pomočjo radiofrekvenčne ali laserske energije segrejemo žilo in jo tako zapremo ter preprečimo nadaljnji pretok krvi skoznjo. Tudi ta poseg se opravi v lokalni anesteziji, po njem pa lahko takoj hodite.

Krčne žile so lahko povezane tudi z nekaterimi zapleti. Zaradi zastajanja krvi v venah lahko začnejo nekatere snovi prehajati skozi žilne stene v okoliška tkiva, kjer povzročajo vnetje, bolečine, otekline in vidne spremembe na koži. Hemoglobin iz eritrocitov, ki iz okvarjenih žilic prodrejo v okoliško kožo, začne razpadati, kar povzroči rdeče-rjavkasto obarvanje kože. Zaradi otekanja tkiva in zmanjšane oskrbe s kisikom se lahko na koži razvijejo trdovratne razjede. Prizadete žilice lahko tudi počijo in povzročijo manjše krvavitve.

V površinskih venah lahko pride do vnetja in nastanka krvnih strdkov, kar imenujemo tromboflebitis. Področje okoli prizadete žile pordi, oteče in boli. Krvni strdki v površinskih venah so sicer veliko manj nevarni kot tisti v globljih. Povzročijo namreč močnejšo vnetno reakcijo, zaradi katere so trdno pričvrščeni na žilno steno in se zelo redko odtrgajo in povzročijo pljučno embolijo (zamašitev žile v pljučih). Poleg tega površinske vene niso obdane z mišicami, ki bi s stiskanjem žile povečale verjetnost za premik strdka.

Veliko resnejši je nastanek strdka v globlje ležečih venah, saj se takšni strdki pogosto odtrgajo z žilne stene, potujejo v pljuča in povzročijo embolijo, ki je lahko zelo nevarna. Znaki globoke venske tromboze so bolečina, obsežnejša oteklina, pordelost/pomodrelost, topla koža in nabreklost ven.

V navedenih primerih s pregledom pri zdravniku ne odlašajte.

Kaja Mohorko, dr. med.
www.kajamohorko.com

Preverite našo PONUDBO izdelkov za pomoč pri krčnih žilah.