Kaj psoriaza pravzaprav je?
Gre za eno najpogostejših kožnih bolezni, ki prizadane 1-2% prebivalcev razvitega sveta, vključno s Slovenijo. Zanimivo je, da zbolijo predvsem belci, ogroženost drugih ras je veliko manjša. Pojavi se lahko v kateri koli starosti, najpogosteje med 20. in 40. letom, zelo redko pa v zgodnjem otroštvu ali pri starostnikih. Oba spola sta približno enako zastopana. Vzrok za nastanek bolezni še ni natančno pojasnjen, znano pa je, da gre za poligensko in multifaktorsko pogojenost, kar pomeni, da je pojav posledica kombinacije dednosti in različnih okoljskih vplivov. Verjetnost psoriaze pri otroku je 10-20%, kadar ima bolezen eden od staršev, in 60-70%, če jo imata oba. Bolezen je sicer kronična, vendar največkrat poteka v zagonih, ki jim sledijo obdobja izboljšanj (remisij). Zagon je lahko posledica številnih različnih dejavnikov, med katerimi izstopajo vremenske razmere, stres, uživanje alkohola, hormonski vplivi, akutne infekcije (npr. angina) in nekatera zdravila (npr. litij, beta blokerji). Poslabšanja so pogostejša v hladnejšem delu leta, ko so bolniki bolj izpostavljeni infektom in preživijo manj časa na soncu. Velikokrat jo spremljajo tudi srčno-žilne bolezni, artritis, debelost, sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija in povišan holesterol.
Kako nastanejo značilne kožne spremembe?
Bolezen prizadane predvsem kožo, zato si najprej poglejmo nekaj osnov o njeni zgradbi. Kožo sestavljajo 3 plasti: epidermis (povrhnjica), dermis (usnjica) in subkutis (podkožje). Področje patološkega dogajanja pri psoriazi je epidermis. Tega gradijo celice, imenovane keratinociti, ki tvorijo 4 plasti: najgloblje leži bazalna plast, sledita trnasta in zrnata plast, na vrhu pa najdemo roženo plast. Ko se keratinociti delijo in dozorevajo, se iz najgloblje plasti pomikajo proti vrhnji in se na koncu odluščijo s površja kože. Za psoriazo je značilno, da je ta proces pospešen - namesto običajnih 28 dni namreč celica za prehod na površje potrebuje le 4-7 dni. Takšne celice so zato nezrele in se s površja ne odluščijo, temveč se nalagajo in tvorijo značilne luskaste spremembe.
