Maligni melanom

Melanom ni najpogostejša oblika kožnega raka, a je najnevarnejša, saj pogosteje metastazira (se razširi na druge organe) in povzroči največ smrti. Nastane, ko pigmentne celice (melanociti) mutirajo in se začnejo prekomerno množiti. Do mutacije pride zaradi poškodbe celične DNK, ki je najpogosteje posledica ultravijoličnega sevanja sončnih žarkov. Melanom povzroča predvsem intenzivna občasna izpostavljenost UV žarkom, in sicer predvsem pri tistih, ki so genetsko nagnjeni k bolezni, manj nevarna pa je dalj časa trajajoča izpostavljenost UV sevanju manjše jakosti. Če se melanom prepozna in zdravi zgodaj, je skoraj vedno ozdravljiv, sicer pa lahko napreduje in se razširi na druge dele telesa, kjer ga je težko zdraviti in je velikokrat usoden. 
Večino pigmentnih celic najdemo v koži, zato je melanom tu daleč najpogostejši, toda pojavi se lahko tudi drugje v telesu, kjer najdemo to vrsto celic, npr. v očeh, črevesju ali možganskih ovojnicah. Melanom se lahko razvije kjerkoli na koži, vendar so nekatera območja pogosteje prizadeta od drugih. Pri moških ga največkrat najdemo na prsnem košu in na hrbtu, pri ženskah pa na nogah. Pogosto se pojavi tudi na vratu in obrazu, redek pa je na mestih, ki so večino časa zaščitena pred soncem, npr. na zadnjici in lasišču.

Kako prepoznamo maligni melanom?

Najpogostejši znak melanoma je pojav novega znamenja na koži ali sprememba že obstoječega. Poznamo tudi druge kožne bolezni, ki lahko izgledajo podobno kot melanom, zato vsaka sprememba še ne pomeni, da gre za rakasto tvorbo, jo je pa zagotovo potrebno vzeti resno. Če na koži opazite kakršno koli nenavadno spremembo, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, saj je prognoza odvisna od stadija bolezni ob diagnozi. Bolniki v začetnem stadiju imajo zelo dobro prognozo in verjetnost ozdravitve nad 90%, bolniki z metastazami (zasevki) pa zelo slabo prognozo z verjetnostjo ozdravitve pod 5%. Glede na to, da je preživetje tako močno odvisno od pravočasnega ukrepanja, je še toliko bolj pomembno, da redno pregledujemo svojo kožo in znamenja na njej ter iščemo morebitne sumljive spremembe. Ne smemo pozabiti tudi na pregledovanje očem težje dostopnih mest (npr. hrbta, kjer se pojavi tretjina melanomov pri moških), pri čemer lahko za pomoč poprosimo partnerja, družinskega člana ali prijatelja.

ABCDE

ABCDE pregled kožnih znamenj je prvi in ključni način za odkrivanje potencialnega melanoma. Angleška kratica opisuje pet glavnih značilnosti, na katere moramo biti pozorni:

1. Asymmetry (asimetrija)  
Normalna znamenja so ponavadi okrogle in simetrične oblike, medtem ko je melanomsko znamenje ponavadi asimetrično.

2. Borders (meje) 
Robovi melanoma so največkrat nepravilni, neravni, zazrezani ali zamegljeni.

3. Color (barva)  
Melanomi ponavadi niso enobarvni, temveč vsebujejo neenakomerne odtenke in barve, vključno z različnimi črnimi in rjavimi odtenki, lahko pa tudi belo, modro, vijolično ali rdečo pigmentacijo.

4. Diameter (premer) 
Sprememba velikosti znamenja ali pa znamenje, ki je večje od običajnega (premer več kot 6 mm), je lahko znak melanoma.

5. Evolution (razvoj)  
Tudi spreminjanje videza znamenja v obdobju tednov ali mesecev je lahko znak kožnega raka. Navadna benigna znamenja se s časom namreč ne spreminjajo. Vsaka sprememba v velikosti, obliki, barvi, izbočenosti ter pojav krvavitve, srbenja ali luščenja znamenja zahteva takojšnji dermatološki pregled.

Z upoštevanjem ABCDE sistema lahko diagnosticiramo veliko malignih melanomov kar s prostim očesom. Dermatologi uporabljajo tudi posebno metodo, imenovano dermatoskopija, pri kateri se kožo pregleda s posebnim sistemom leč, ki omogočajo natančnejše opazovanje sumljive spremembe. Za zanesljivo dokončno potrditev, ali gre za maligno ali benigno spremembo, pa je potrebno znamenje izrezati in ga pregledati pod mikroskopom.

Zakaj nastane maligni melanom?

Naslednji dejavniki so povezani z večjim tveganjem za pojav melanoma:

1. Nezaščiteno izpostavljenje UV žarkom 

Vloga UV sevanja še vedno ni povsem pojasnjena, velja pa za glavni dejavnik tveganja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da se okoli 60000 prezgodnjih smrti vsako leto po svetu pojavi zaradi prekomerne izpostavljenosti sončnemu UV sevanju, med njimi pa naj bi bil za 48000 primerov odgovoren prav maligni melanom.  
Epidemiološke raziskave kažejo, da sta pojavnost in umrljivost za melanomom večja pri belcih svetlejše polti, ki živijo v krajih z večjim številom sončnih dni in intenzivnejšim UV sevanjem.  

Ne smemo pozabiti, da so vir UV žarkov tudi solariji, ki jih je Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvrstila v najbolj tvegano kategorijo povzročiteljev raka. Tveganje je sicer najvišje pri ljudeh, ki solarij uporabljajo ali so ga uporabljali pred 35. letom starosti.

2. Način izpostavljanja soncu 

Verjetnost za nastanek melanoma se povečuje z izpostavljenostjo UV sevanju, pri čemer pa je bolj kot skupna prejeta količina sevanja nevarno večkratno kratkotrajno izpostavljanje močnemu sevanju. Večkratne sončne opekline (predvsem v mladosti) tako predstavljajo večji dejavnik tveganja kot dalj časa trajajoče izpostavljanje šibkejši sončni svetlobi. Ljudje, ki jih je sonce že kdaj opeklo, imajo več kot dvakrat večje tveganje za melanom kot tisti, ki niso bili nikoli opečeni. Tveganje se s številom opeklin veča. 
V naših krajih smo močnemu soncu izpostavljeni le manjši del leta, toda v zadnjih nekaj desetletjih vse več ljudi potuje v toplejše kraje, kjer se v želji po zagoreli polti tudi pozimi izpostavljajo kratkotrajnemu močnemu UV sevanju. Število primerov melanoma se od začetka tega trenda povečuje. Tudi ljudje z višjim socialno-ekonomskim statusom imajo večje tveganje za melanom, kar bi lahko bilo povezano z dejstvom, da si lažje privoščijo več takšnih potovanj ali počitnic.

3. Barva kože 

Ljudje z zelo svetlo poltjo so bolj podvrženi tveganju za nastanek melanoma. Še posebej to velja za tiste, ki jih sonce lažje in hitreje opeče, ljudi s svetlimi ali rdečimi lasmi, velikim številom peg ali nagnjenostjo k nastanku peg po izpostavljenosti soncu. Ljudje s temnejšo kožo imajo sicer učinkovitejšo naravno zaščito, kar pa ne pomeni, da so pred melanomom varni in da se jim ni potrebno ustrezno zaščititi.

4. Kraj rojstva 

Ljudje s svetlo poltjo, rojeni v državi z veliko sonca, imajo v celotnem življenjskem obdobju večje tveganje za nastanek melanoma kot ljudje, ki so se v takšno državo preselili kasneje, ter ljudje s podobno barvo kože, ki živijo v hladnejših podnebjih. Verjetno je vzrok v izpostavljenosti soncu v zgodnjem otroškem obdobju, ko je koža najbolj občutljiva.

5. Število in vrsta kožnih znamenj  

Kožna znamenja lahko najdemo že pri nekaterih novorojenčkih. Imenujemo jih kongenitalna (prirojena) znamenja in jih glede na velikost delimo v tri skupine (<1,5 cm, med 1,5 in 20 cm, >20 cm). Verjetnost, da bo veliko kongenitalno znamenje tekom življenja postalo rakavo, znaša tudi do 30%. Razlog verjetno leži v tem, da večja znamenja sestavlja več pigmentnih celic, zato obstaja tudi večja možnost, da bo v kateri izmed njih prišlo do mutacije. V otroštvu se nato na koži začnejo pojavljati nova znamenja, njihovo število pa se med posamezniki razlikuje. Do odrasle dobe jih običajno nastane manj kot 50. Pri številu nad 50 in predvsem nad 100 se poveča tudi tveganje za nastanek melanoma. 
Bolj ogroženi so tudi posamezniki z atipičnimi znamenji, ki jih imenujemo tudi displastični ali Clarkovi nevusi. To so znamenja s premerom nad 6 mm, nepravilnimi robovi in neenakomerno pigmentacijo, ki klinično in mikroskopsko spominjajo na maligni melanom, vendar so benigna. Pri osebah z enim atipičnim znamenjem je tveganje za razvoj malignega melanoma relativno majhno, z višanjem njihovega števila pa se povečuje.

6. Dednost  

Vloga genetike pri nastanku malignega melanoma še ni povsem jasna, je pa dejstvo, da se bolezen pogosto pojavi pri več članih iste družine. Vzrok verjetno deloma leži v tem, da imajo člani družine velikokrat podobno barvo in tip kože, lahko imajo tudi že prirojeno veliko število znamenj ali pa so ta atipična.  
V nekaterih družinah opazimo tudi pojavljanje t.i. sindroma displastičnih nevusov. Pri posamezniku s tem sindromom najdemo nadpovprečno veliko kožnih znamenj (več kot 100) pa tudi znamenja nadpovprečne velikosti in atipična znamenja. Znano je, da sindrom povzroča mutacija gena CDKN2A. Za nosilce teh genov je zaščita pred soncem še pomembnejša.  
Znanstveniki sicer menijo, da je lahko 1 od 10 primerov melanoma povezan s podedovanimi nepravilnimi geni.

7. Oslabljen imunski sistem 

Pojav melanoma je pogostejši tudi pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, npr. po okužbi z virusom HIV ali med jemanjem zdravil za zaviranje delovanja imunskega sistema po presaditvi organa.

8. Preboleli maligni melanom ali druga vrsta raka 

Po že prebolelem melanomu je tveganje za ponovitev bolezni 8 do 15-krat večje kot tveganje za nastanek melanoma pri ostali populaciji. Še večje je tveganje pri tistih, ki so preboleli melanom, imeli pa so ga tudi njihovi starši - pri njih je tveganje kar 30-krat večje. Ljudje, ki so preboleli nemelanomski kožni rak, imajo približno trikrat večje tveganje za melanom, tisti, ki so zboleli za melanomom v očesu, pa imajo dvakrat večje tveganje za razvoj melanoma kože. Tveganje za melanom je nekoliko večje tudi pri ljudeh, ki so imeli nekatere druge vrste raka, npr. ne-Hodgkinov limfom, rak dojk, ledvic, prostate, ščitnice ali levkemijo. Natančni vzroki za to niso jasni, je pa zelo verjetno, da si različne vrste raka delijo iste genetske ali okoljske dejavnike tveganja.

9. Druga bolezenska stanja 

Melanom je pogostejši tudi pri bolnikih z nekaterimi nerakavimi boleznimi, npr. Parkinsonovo boleznijo, vnetno črevesno boleznijo (Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom) in sarkoidozo. Vzroki za to še niso pojasnjeni. Preprečevanje nastanka malignega melanoma Osnovni in najpomembnejši ukrep je izogibanje čezmerni izpostavljenosti UV žarkom in preprečitev nastanka sončnih opeklin. Več nasvetov za varno sončenje najdete v tem članku. Zdravljenje malignega melanoma Osnovno zdravljenje je kirurška odstranitev kožne spremembe, vključno z delom okoliške zdrave kože, s čimer zmanjšamo verjetnost ponovitve bolezni. Melanomi imajo dve fazi rasti, radialno in navpično. Med fazo radialne rasti maligne celice rastejo v širino – vzporedno s kožno površino. Sčasoma večina melanomov napreduje v navpično rastno fazo, v kateri rakave celice prodirajo v globino in razvijejo sposobnost metastaziranja (zasevanja v druge organe).

Preprečevanje nastanka malignega melanoma

Osnovni in najpomembnejši ukrep je izogibanje čezmerni izpostavljenosti UV žarkom in preprečitev nastanka sončnih opeklin. Več nasvetov za varno sončenje najdete v članku o škodljivosti sonca.

Zdravljenje malignega melanoma

Osnovno zdravljenje je kirurška odstranitev kožne spremembe, vključno z delom okoliške zdrave kože, s čimer zmanjšamo verjetnost ponovitve bolezni.

Melanomi imajo dve fazi rasti, radialno in navpično. Med fazo radialne rasti maligne celice rastejo v širino – vzporedno s kožno površino. Sčasoma večina melanomov napreduje v navpično rastno fazo, v kateri rakave celice prodirajo v globino in razvijejo sposobnost metastaziranja (zasevanja v druge organe).

Pomembno je, da melanom odkrijemo v prvi fazi, ko kirurška odstranitev spremembe pomeni tudi ozdravitev. Kasneje, ko se melanom začne širiti tudi na druge organe, pa je potrebno razmisliti o kemoterapiji, obsevanju, bioloških zdravilih in drugih razpoložljivih možnostih, vendar te metode žal dajejo precej manj uspeha.

Kaja Mohorko, dr. med. 
www.kajamohorko.com

Primerno zaščito zase lahko poiščete tukaj.