Pogostost migrenskih napadov je različna. Velikokrat se pojavljajo na nekaj tednov, lahko pa nastajajo tudi v skupinah, ki jim sledijo daljša obdobja brez težav. Včasih si napadi sledijo tudi neposredno drug za drugim, ne da bi simptomi popolnoma prenehali, kar imenujemo status migrainosus.
Vzroki za nastanek migrene
Vzroki za nastanek migrene niso natančno znani, najverjetneje pa se genetske predispozicije povezujejo z določenimi sprožilnimi dejavniki. Pogosto za migreno trpi več članov iste družine, zato dednost zagotovo igra pomembno vlogo.
Raziskave se osredotočajo predvsem na vlogo trigeminalnega živca in njegovih povezav z možganskim deblom. Gre za predel, ki ima pomembno funkcijo pri zaznavanju bolečine. Preučuje se tudi vloga živčnih prenašalcev, ki sodelujejo pri uravnavanju bolečine, npr. serotonina, katerega koncentracija se med migrenskim napadom zniža. Mnoga zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje migrene, delujejo prav na serotoninske receptorje (npr. ergotamin, sumatriptan, pizotifem, metisergid, ondansetron, granisetron). Med vzroke za nastanek migrene bi lahko spadalo tudi ožanje in širjenje možganskih žil, ki bi lahko sprva povzročilo simptome avre, nato pa glavobol, ter hormonske spremembe.
Mnogi bolniki sčasoma prepoznajo določene dejavnike, ki pri njih sprožijo napad. Med najpogostejše spadajo:
Psihološke obremenitve: Stresni dogodki, obremenitve in tesnobni občutki lahko sprožijo napad migrene. Po drugi strani pa se pri nekaterih bolnikih migrene začenjajo med vikendi ali na prvi dan počitnic, kar bi lahko bilo povezano s sprostitvijo po dolgotrajni obremenitvi.
Hrana in pijača: Med živili so pogosti sprožitelji alkohol (predvsem vino), kava in drugi kofeinski napitki, čokolada, sir, citrusi in čebula. Nekateri imajo težave tudi po predelani ali slani hrani, umetnih sladilih (npr. aspartamu), ojačevalcih okusa (npr. mononatrijevemu glutamatu), konzervansih (npr. nitratih in nitritih), preskakovanju obrokov ali postu ter v primeru dehidracije ali lakote. Vzrok je lahko tudi padec krvnega sladkorja.
Hormonski vzroki: Migrene so pogostejše pri ženskah kot pri moških, kar naj bi bilo povezano tudi z nihanjem hormona estrogena. Pogosteje se napadi pojavijo pred menstruacijo ter pri ženskah, ki jemljejo oralna kontracepcijska sredstva. Pri osebah, ki so za migrenami trpele že prej, pa se po začetku jemanja teh sredstev včasih spremeni izraženost simptomov (npr. pojavi se avra). Migrene so lahko povezane tudi z drugimi obdobji hormonskih sprememb, kot so ovulacija, nosečnost, puberteta in menopavza.
Fizične obremenitve: Migreno lahko sproži telesna aktivnost, npr. daljši tek. Problematični so tudi športi, pri katerih prihaja do udarcev v ali z glavo (npr. boks, nogomet).
Zunanji dražljaji: Migreno lahko sprožijo senzorični dražljaji, kot so močna svetloba, odsev z vodne gladine, hrup, intenzivne vonjave (npr. parfumi), zakajeni prostori, spremembe v okolju (npr. sprememba vremena, sprememba tlaka ali vlažnosti v ozračju) ali menjava okolja (npr. med potovanjem, sprememba v nadmorski višini).
Spanje: Pomanjkanje ali prevelika količina spanca ter sprememba spalnega ritma (npr. potovanje, izmenično delo) so pogosto povezani z migreno.
Zdravila: Med sprožilne dejavnike sodi uživanje nekaterih zdravil, npr. vazodilatatorjev (zdravila, ki širijo žile, npr. nitroglicerin).
Drugo: Slaba telesna drža in napetost v mišicah vratu in ramen, ki je pogosto povezana z dolgotrajnim sedenjem za računalniškim zaslonom, lahko sproži migreno. Napad lahko sproži ali poslabša tudi poškodba glave.
