Kaj povzroča napihnjenost?
Vzrokov za napihnjenost je veliko. Presežek plinov v prebavnem traktu (požiralniku, želodcu, tankem ali debelem črevesju) je lahko posledica povečanega vnosa plinov (npr. zaradi požiranja zraka ali pitja gaziranih pijač) ali pa povečane proizvodnje plinov v prebavilih (zaradi bakterijske razgradnje neprebavljene hrane).
Do nezavednega zaužitja zraka (t.i. aerofagije) lahko pride pri prehitrem in nezadostnem žvečenju hrane, hitrem pitju, žvečenju žvečilnih gumijev, kajenju, lizanju bonbonov ali lizik, pitju gaziranih pijač, uporabi neustrezne zobne proteze, hiperventilaciji ali kot odziv na stres. Povsem normalno je, da med hranjenjem in dihanjem pogoltnemo tudi določeno količino zraka, ki pa je ponavadi majhna. Če je pogoltnemo več kot običajno (največkrat ne da bi se tega zavedali), to lahko povzroči spahovanje in tudi napenjanje. Večina presežka pogoltnjenega zraka se izloči s spahovanjem, preostali plin pa se premika v črevo in se sprosti skozi anus v obliki vetrov.
Na napihnjenost močno vpliva tudi prehranjevanje. Hrana se po zaužitju v večini primerov v tankem črevesju s pomočjo prebavnih encimov razgradi in nato skozi črevesno steno absorbira v kri. Če do razgradnje zaradi katerega koli razloga ne pride, pa v nespremenjeni obliki potuje naprej v debelo črevo, kjer jo začnejo prebavljati in razgrajevati bakterije, ki so sicer tam normalno prisotne in neškodljive. V tem kemičnem procesu razgradnje nastajajo tudi plini, ki jih nato izločamo v obliki vetrov.
Res pa je, da na različna živila ljudje reagiramo različno. Hrana, ki pri določeni osebi povzroči nastanek plinov, lahko nekomu drugemu ne dela prav nobenih težav. Poleg tega lahko nekatere bakterije v debelem črevesju uničujejo pline, ki jih proizvajajo druge bakterije. Pri različnih ljudeh najdemo različna razmerja med tema dvema vrstama bakterij, kar lahko pojasni, zakaj imajo nekateri večje težave z vetrovi kot drugi.
Nastanek napihnjenosti in vetrov lahko povzroči večina živil, ki vsebujejo ogljikove hidrate. Posebej problematična so tudi živila, ki vsebujejo rafinozo (ogljikov hidrat, ki ga v velikih količinah najdemo npr. v fižolu, v manjših količinah pa tudi v zelju, brstičnem ohrovtu, brokoliju, beluših, drugi zelenjavi in polnozrnatih izdelkih), koncentrirane maščobe (npr. ocvrta hrana), mleko in mlečni izdelki, stročnice (npr. fižol, leča, grah, čičerika, bob), škrobnata živila (npr. krompir, koruza, testenine in pšenica, ne pa tudi riž, ki je med škrobnatimi živili izjema, ki ne povzroča vetrov), temno pivo, rdeče vino, kofein in gazirane pijače. Problematična je lahko tudi fruktoza, ki jo v naravi najdemo v sadju, zelenjavi (predvsem korenovkah) in medu, vendar njen veliko večji in pomembnejši delež zaužijemo z navadnim sladkorjem (ki vsebuje polovico glukoze in polovico fruktoze) ter z rafiniranim visokofruktoznim koruznim sirupom, ki se v prehranski industriji zaradi visoke sladkosti in nizke cene množično uporablja za slajenje različnih živil.
Napihnjenost je lahko tudi posledica uživanja prekomerne količine vlaknin ali sladkornih alkoholov (poliolov). Med vlaknine uvrščamo npr. pektin, inulin, guar gumi, beta glukane, celulozo in lignin, najdemo pa jih predvsem v stročnicah in drugi zelenjavi, polnozrnatih žitaricah, sadju, krompirju, oreščkih in semenih. Vlaknine so v priporočenih količinah sicer odlične za zdravje in prebavo, saj znižujejo krvni sladkor in holesterol, preprečujejo drisko in zaprtje, omogočijo učinkovitejše delovanje prebavnih encimov ter povečujejo občutek sitosti in tako znižujejo prekomerno telesno težo. Vendar človeški prebavni encimi vlaknin ne morejo razgrajevati, zato to nalogo prevzamejo črevesne bakterije, ki med tem procesom proizvajajo tudi pline, ki jih nato izločimo v obliki vetrov. Kadar zaužijemo večjo količino vlaknin, je tudi vetrov več.
Polioli pa so naravne spojine, ki jih najdemo v rastlinah, a se jih v komercialne namene najpogosteje pridobiva s fermentacijo iz sladkorjev in škrobov. Mednje spadajo npr. sorbitol, ksilitol, maltitol, manitol, eritritol in izomalt. Uporabljamo jih kot sladila, ki so zelo priljubljena med tistimi, ki želijo nadzorovati nivo krvnega sladkorja ali vnos kalorij. Po videzu in okusu so namreč podobni navadnemu belemu sladkorju, vendar imajo nižjo energijsko vrednost ali pa so celo brez kalorij, saj se (tako kot vlaknine) v tankem črevesju ne razgradijo in absorbirajo. Ko v nespremenjeni obliki dosežejo debelo črevo, jih začnejo razkrajati bakterije, pri čemer se tvorijo plini. Njihovo prekomerno uživanje zato lahko povzroči napenjanje in tudi drisko.
Napihnjenost lahko nastane tudi kot posledica delovanja hormonov, porušenega ravnovesja črevesnih probiotičnih bakterij ali določenih živčnih impulzov, ki nastajajo pod vplivom neprijetnih čustev in stresnih situacij. Tudi sedeče delo in neustrezen način hranjenja sta v današnjem času pogosti težavi. Dolgotrajno sedenje upočasnjuje praznjenje želodca in odvajanje blata, zaradi pomanjkanja časa pa jemo hitro in hrano slabo prežvečimo, zato pride v črevesje slabše predelana. Vzrok za napihnjenost in vetrove je lahko tudi alergija ali intoleranca na določeno hrano. Precej pogosta je npr. laktozna intoleranca, o kateri lahko več preberete v članku o laktozni intoleranci.
Druga stanja, ki lahko povzročijo omenjene težave, so: kronične vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), tumorji v prebavilih, kile, celiakija, žolčni kamni, jetrne, ledvične ali srčne bolezni, sladkorna bolezen, zaprtje, gastroenteritis, sindrom razdražljivega črevesja, motnje hranjenja, dumping sindrom, gastroezofagealna refluksna bolezen, avtoimunski pankreatitis, peptične razjede, paraziti (npr. giardioza), itd. V teh primerih so napenjanju sicer ponavadi pridruženi tudi drugi simptomi. Pri ženskah se napihnjenost pogosto pojavlja tudi pred in med menstruacijo, ko hormonska nihanja povzročijo zastajanje tekočin v telesu. Lahko jo povzroči tudi slabša absorpcija živil v prebavilih, kar imenujemo malabsorpcijski sindrom. Slednji nastane npr. kot posledica zmanjšane proizvodnje encimov trebušne slinavke ali pa težav z žolčnikom ali črevesno sluznico. Kot možen vzrok napihnjenosti naj omenimo še sindrom SIBO, pri katerem gre za prekomeren razrast bakterij v tankem črevesju.
Če se prehod črevesne vsebine skozi debelo črevo iz katerega koli razloga upočasni, bakterije lažje in intenzivneje razgrajujejo neprebavljene ostanke hrane. Pri osebah z zaprtjem ali zmanjšanim delovanjem črevesja je zato pojav napihnjenosti in vetrov pogost.
Napenjanje je tudi možen stranski učinek nekaterih zdravil, npr. nesteroidnih protivnetnih zdravil (ibuprofen, diklofenak, indometacin, ketoprofen..), odvajal, sredstev proti glivicam, statinov in vareniklina (sredstva za pomoč pri odvajanju od kajenja).
Res je, da prekomerna količina plinov v prebavilih povzroča občutek napihnjenosti v trebuhu, vendar pa imajo nekatere osebe, ki tožijo zaradi napihnjenosti, pogosto v črevesju povsem običajno količino plinov. V takšnih primerih gre lahko za povečano občutljivost črevesne stene na raztezanje. Tudi ljudje z brazgotinami ali zarastlinami zaradi kil ali po trebušnih operacijah lahko doživljajo občutek napihnjenosti zaradi povečane občutljivosti na pline.
