Okužba z virusom Zika

V zadnjem času okužba z virusom Zika sproža veliko zanimanja in neodgovorjenih vprašanj. Kaj pravzaprav povzroča? Koga ogroža? Kako se lahko zaščitimo? Poglejmo.

Virus Zika je bil odkrit pri opicah v Ugandi leta 1947, prvi primer okužbe človeka pa so zabeležili 5 let kasneje na istem območju. Od takrat so sprva opažali posamezne primere bolezni v Afriki, Jugovzhodni Aziji, Južni in Srednji Ameriki ter na pacifiških otočjih, do prvega večjega izbruha pa je prišlo na otoku Yap v Mikroneziji leta 2007. Natančen seznam ogroženih držav in zemljevid s prikazom trenutno prizadetih območij najdemo na spletni strani Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Podatki, objavljeni 28.10.2016:

Kako se lahko okužimo?

  • s pikom okuženega komarja (najpogosteje),
  • s prenosom virusa z nosečnice na plod ,
  • med spolnim odnosom z okuženo osebo,
  • s transfuzijo krvi okužene osebe (zelo verjetno, a zaenkrat še nedokazano).

Kako prepoznamo bolezen?

Večina okužb poteka asimptomatsko ali z le blagimi simptomi, zato se pogosto zgodi, da oboleli ne poiščejo zdravniške pomoči. Tudi zato natančna incidenca okužb ni znana. Simptomi se pojavijo 3-12 dni po stiku z virusom, trajajo 2-7 dni in lahko zajemajo:

  • povišano telesno temperaturo,
  • slabo počutje,
  • glavobol,
  • izpuščaj,
  • bolečine v sklepih in mišicah,
  • konjuktivitis (vnetje očesnih veznic),
  • bolečine za očmi.

Velika večina prizadetih preboli bolezen brez kakršnih koli posledic. Smrtnost je zelo nizka in ponavadi nastopi pri bolnikih s pridruženimi boleznimi ali oslabljenim imunskim sistemom.

V zadnjem času pa je bila potrjena povezava med okužbo z virusom Zika in pojavom Guillain-Barrejevega sindroma, pri katerem prizadetost živčevja povzroči napredujočo mišično šibkost, mravljinčenje, bolečino, motnje dihanja, padec krvnega tlaka, srčne aritmije ter težave pri govorjenju, žvečenju in požiranju. Večina teh bolnikov sicer popolnoma okreva, so pa možne tudi trajne posledice.

Zika in nosečnost

Okužba med nosečnostjo ima lahko hude posledice. Virus namreč povzroča nekatere prirojene napake pri plodu, predvsem mikrocefalijo - nesorazmerno majhno velikost glave, povezano z zaostankom v duševnem razvoju. Potrjeni so bili tudi primeri prirojenih motenj vida, sluha, rasti in drugi hujši možganski defekti. Nosečnicam se obisk ogroženih območij odsvetuje. Tistim, ki tja vseeno potujejo, pa priporočamo, da o tem obvestijo svojega ginekologa, ki lahko pozorno spremlja potek nosečnosti in po potrebi opravi dodatne preiskave.

Smo Slovenci ogroženi?

V Evropi širjenje bolezni s piki okuženih komarjev ni prisotno. Velika večina obolelih se je okužila na potovanju po ogroženih območjih, v nekaj redkih primerih pa je prišlo do prenosa virusa z okuženega potnika na drugo osebo prek spolnega odnosa. Tveganje za večji izbruh bolezni v naših krajih je po ocenah strokovnjakov zelo majhno.

Kako preprečiti bolezen?

Cepiva zaenkrat ne poznamo. Najboljši način za preprečevanje bolezni je zato ustrezna zaščita pred piki komarjev na ogroženih območjih. Večinoma gre za komarje vrste Aedes aegypti, ki prenašajo tudi nekatere druge tropske bolezni (npr. dengo, rumeno mrzlico, čikungunjo). Pikajo predvsem podnevi, še posebej bodite nanje pozorni zjutraj in pozno popoldne, ko so najbolj aktivni. Nosite dolge hlače in majice z dolgimi rokavi, uporabljajte učinkovite repelente in zaščitne mreže, izogibajte se območjem s stoječimi vodami ter bivajte v klimatiziranih sobah, v katerih se komarji neradi zadržujejo. Prenos prek spolnega odnosa z okuženo osebo lahko preprečite z uporabo kondomov.

Kaj storiti ob sumu na okužbo?

Sum sicer lahko postavimo na osnovi klinične slike in podatka o nedavnem potovanju na ogroženo območje, vendar je potrebna potrditev z mikrobiološko analizo krvi, urina, sline ali semenske tekočine. Simptomi okužbe so namreč neznačilni in podobni simptomom številnih drugih bolezenskih stanj. Vsem, ki v 3 tednih po vrnitvi z ogroženega območja opazite zgoraj omenjene simptome, svetujemo, da obiščete osebnega zdravnika. Ta vas bo po potrebi napotil k infektologu.

Kako poteka zdravljenje?

Specifičnega zdravila zaenkrat ne poznamo, zato je zdravljenje le podporno. Bolnik potrebuje počitek, tekočine za preprečevanje dehidracije, antipiretike za zniževanje povišane telesne temperature in analgetike za ublažitev bolečin. V veliki večini primerov se stanje v nekaj dneh spontano izboljša. Pomembno je, da pred dokončno potrditvijo diagnoze ne jemljemo aspirina in drugih nesteroidnih antirevmatikov (npr. ibuprofen, naproksen, ketoprofen, diklofenak), ker pogosto povzročijo krvavitve pri bolnikih z dengo – boleznijo, ki se lahko kaže z enakimi simptomi kot okužba z virusom Zika.

Lahko zbolimo večkrat?

Raziskave zaenkrat kažejo, da prebolela okužba z virusom Zika prinaša dolgotrajno imunost in ščiti pred pojavom bolezni v primeru ponovnega pika okuženega komarja.

Kaja Mohorko, dr. med. 
https://www.kajamohorko.com

Viri:

  1. https://www.cdc.gov/zika/
  2. http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/zika_virus_infection/zika-outbreak/Pages/Zika-countries-with-transmission.aspx
  3. http://www.who.int/mediacentre/factsheets/zika/en/
  4. http://www.nijz.si/sl/zika-virus