Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu oz. karpalnem kanalu. Zanj je značilen pojav mravljinčenja in slabše občutljivosti na dotik na palcu, kazalcu, sredincu in palčevi polovici prstanca. Pogosto je prisotna tudi topa bolečina v zapestju, ki se lahko širi proti komolcu. Za sindrom karpalnega kanala je značilno nočno mravljinčenje po prvih treh prstih roke, ki se lahko pojavlja tudi preko dneva, zlasti pri opravilih, kjer je zapestje upognjeno, npr. pri vožnji kolesa ali avta, držanju računalniške miške ali pri branju knjige. Pri napredovali bolezni se lahko v roki pojavi občutek slabše moči, neobčutljivost prvih treh prstov, iz prizadete roke pa pričnejo izpadati predmeti.
Mediani živec poteka skozi karpalni kanal, ki ga na hrbtni strani tvorijo zapestne koščice, na dlanski strani pa ga omejuje vezivna plošča, ki ji pravimo transverzalni karpalni ligament. Karpalni kanal je omejen in neraztegljiv prostor, v katerem se poleg medianega živca nahajajo tetive za upogibanje prstov. Ob upogibanju zapestja prihaja do sprememb v položaju zapestnih koščic, kar vpliva na prostornino karpalnega kanala. Največjo prostornino ima karpalni kanal v iztegnjenem oz. nevtralnem položaju. Pri upogibu zapestja nazaj ali naprej se prostornina karpalnega kanala zmanjša.
