Povišan holesterol - bolezen sodobnega časa

Kaj je holesterol in zakaj so povišane vrednosti holesterola škodljive?

Holesterol je za življenje nujno potrebna snov, ki je pomemben gradnik vseh telesnih celic, različnih hormonov, vitaminov in žolčnih kislin. V večji meri se proizvaja v jetrih, deloma pa ga v telo vnašamo s hrano.

Pri zdravem človeku lahko ob vnosu večje količine holesterola s hrano jetra kompenzatorno zmanjšajo njegovo proizvodnjo. Če pa je previsok vnos holesterola s hrano dolgotrajen, jetra izgubijo sposobnost samoregulacije, zato raven holesterola v krvi postopoma raste in sčasoma ostane trajno zvišana.

Kadar je v telesu na voljo večja količina holesterola od potrebne, se sproži proces ateroskleroze. V tem procesu se preostanek holesterola nalaga v žilne stene in povzroča njihovo ožanje, sčasoma pa lahko tudi popolno zamašitev. Zmanjšana prekrvavitev in posledična manjša oskrba organov s kisikom vodita v nastanek angine pectoris, srčnega infarkta, možganske kapi, ledvične odpovedi in periferne arterijske bolezni udov. Ateroskleroza lahko tudi oslabi žilno steno in povzroči razširitev žile, kar imenujemo anevrizma. Kadar ta poči, pride do notranje krvavitve.

Holesterol se po krvi prenaša znotraj maščobno-beljakovinskih kompleksov, imenovanih lipoproteini. Glede na to, katero maščobno vrsto lipoprotein vsebuje, razlikujemo 3 osnovne tipe:

1. Lipoproteini visoke gostote (HDL – high density lipoproteins): Vsebujejo holesterol, ki ga pogosto imenujemo tudi dobri holesterol. HDL nas namreč ščiti pred zapleti ateroskleroze, saj veže presežek holesterola v telesnih organih in ga prenese nazaj v jetra, kjer se pretvarja v žolčne kisline in izloča z žolčem. Normalna vrednost HDL v krvi znaša med 1.4 in 2.8 mmol/l, zaželjene so čim višje vrednosti. V redkih primerih pa lahko HDL naraste prek zgornje meje, kar paradoksalno pospešuje proces ateroskleroze. Mehanizem nastanka tega efekta še ni popolnoma jasen.
2. Lipoproteini nizke gostote (LDL – low density lipoproteins): Vsebujejo holesterol, ki ga pogosto imenujemo tudi slabi holesterol. Potuje namreč iz jeter v ostale telesne organe in se odlaga v žilnih stenah. Normalna vrednost LDL v krvi znaša med 2.0 in 3.5 mmol/l.
3. Lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL – very low density lipoproteins): Vsebujejo predvsem trigliceride, ki so sestavljeni iz glicerola in maščobnih kislin. Funkcija trigliceridov je skladiščenje neuporabljenih kalorij in zagotavljanje energije organizmu. Normalne vrednosti trigliceridov v krvi znašajo med 0.6 in 1.7 mmol/l. Visoka raven trigliceridov ob sicer normalnih vrednostih holesterola je samostojni dejavnik tveganja za aterosklerozo. Tveganje za nastanek in napredovanje bolezni srca in ožilja je sicer bolj povezano s stopnjo hiperholesterolemije kot s stopnjo hipertrigliceridemije, vendar tudi stanje, ko so povišani samo trigliceridi, zahteva takojšnje ukrepanje. Visoka raven trigliceridov v krvi je v večini primerov posledica uživanja prekomerne količine kalorij, torej več kot jih telo potrebuje in lahko porabi.

Vedno preverimo tudi celokupno vrednost holesterola v krvi, ki normalno znaša med 4.0 in 5.2 mmol/l. Višje vrednosti zahtevajo takojšnje ukrepanje.

Vrednost celokupnega holesterola, trigliceridov in HDL merimo, vrednost LDL pa izračunamo z uporabo Friedwaldove enačbe.

Zakaj pride do povišanega holesterola v krvi?

Visok nivo holesterola se včasih pojavlja pri bolnikih z genetsko predispozicijo, kar imenujemo primarna hiperlipidemija, veliko pogosteje pa nastane sekundarno. V tem primeru so najpogostejši vzroki:

• nezdrav način življenja (neustrezna prehrana, kajenje,alkohol, nezadostna telesna aktivnost, prekomerna telesna teža, stres),
• nekatere bolezni (sladkorna bolezen, hipotiroza, nefrotski sindrom, kronična ledvična insuficienca, obstruktivna jetrna bolezen, anoreksija nervoza, sistemski lupus eritematozus, akutni hepatitis),
• nekatera zdravila (oralni kontraceptivi, ciklosporin, tiazidni diuretiki, beta blokerji, glukokortikoidi).

Kakšna prehrana povzroča povišan holesterol?

• visok vnos nasičenih in transmaščobnih kislin;
• visok vnos rafiniranih sladkorjev, fruktoze in glukoze;
• visok vnos soli;
• prekomerno uživanje alkohola.

Kolikšen je priporočeni dnevni vnos holesterola?

Dnevno naj bi zaužili največ 300 mg holesterola, približno takšna količina se dnevno izloči z blatom. Človeško telo vsrka približno 40 odstotkov holesterola, ki ga prejme s hrano.

Kako lahko prepoznamo povišan holesterol?

Potrebno se je zavedati, da se telesni simptomi zaradi povišanega holesterola pojavijo šele, ko je že prisotna nepopravljiva okvara organov. Kljub odsotnosti kakršnihkoli težav je zato pomembno, da s preprostim krvnim testom redno kontroliramo nivo holesterola in v primeru povišanih vrednosti ustrezno ukrepamo. V večini primerov lahko s pomočjo nefarmakoloških ukrepov sami znižamo nivo holesterola in preprečimo potrebo po doživljenjskem jemanju zdravil.

Kateri so najpomembnejši ukrepi, s katerimi lahko zavremo proces ateroskleroze, preprečimo mašenje žil, znižamo krvni tlak in srčno frekvenco ter normaliziramo vrednosti holesterola?

1. Ustrezna in uravnotežena prehrana

Ustrezna in uravnotežena prehrana je pri povišanem holesterolu ključnega pomena. Z ogljikovimi hidrati naj bi pokrili do 60 % dnevnih energijskih potreb, od tega do 15 % z enostavnimi monosaharidi (glukoza, fruktoza) in disaharidi (laktoza, saharoza). Priporočena dnevna količina beljakovin je 0.8 g/kg telesne teže, ki jo pri telesno aktivnejših lahko zvišamo do največ 2 g/kg/dan. Z maščobami pa naj bi pokrili do 30 % dnevnih energijskih potreb.

Bolj kot količina zaužitega holesterola je pomembna količina zaužitih nasičenih in transmaščobnih kislin. Prve najdemo predvsem v živilih živalskega izvora, na primer v mesu, mleku, sirih in maslu, druge pa nastanejo pri termični obdelavi živil s cvrtjem in praženjem nad 150 °C, pri čemer nenasičene maščobne kisline z dvojnimi vezmi (npr. sončnično olje) oksidirajo in tvorijo izomere transmaščobnih kislin. Ker transmaščobne kisline zagotavljajo daljšo obstojnost živil, jih pogosto najdemo pri hidrogeniranju rastlinskih olj, na primer pri proizvodnji margarine, v piškotih, tortah, sladoledih, zamrznjenem krompirju in hitri hrani.

Namesto nasičenih in transmaščob v jedilnik uvrstimo več nenasičenih maščobnih kislin. Med nenasičene maščobne kisline spadajo polinenasičene (linolna maščobna kislina oz. omega-6, linolenska maščobna kislina oz. omega-3 in arahidonska maščobna kislina), ter mononenasičene maščobne kisline kot je oleinska maščobna kislina. Polinenasičene maščobne kisline znižujejo vrednosti tako LDL kot tudi HDL v krvi, medtem ko mononenasičena oleinska kislina zniža samo LDL, ne pa tudi HDL holesterola. Raziskave kažejo, da naj bi omega-6 maščobne kisline bolj zniževale raven holesterola, manj pa raven trigliceridov v krvi, medtem ko omega-3 maščobne kisline ravno obratno, bolj znižujejo raven trigliceridov in manj raven holesterola.

Med nenasičenimi maščobnimi kislinami so še posebej pomembne esencialne maščobne kisline, ki jih organizem sam ne more sintetizirati, zato jih moramo vnašati s hrano. Sem spadajo omega-3 maščobne kisline. Omega-3 najdemo v lanenem, orehovem, repičnem in sojinem olju, ribjih oljih ter mastnih ribah kot na prmer skuša, slanik, losos in tuna; omega-6 maščobne kisline pa v mesu, jajcih, sončničnem olju, olju iz koruznih kalčkov in zeleni listnati zelenjavi. Z vidika varovanja zdravja je pomembno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami (omega-6 : omega-3 = 5 : 1).

Uživajmo mleko in mlečne izdelke z manj maščobami, mastno meso in mesne izdelke pa zamenjajmo s stročnicami, ribami ali pustim mesom.

Vsak dan zaužijmo dovolj vlaknin. Različni viri navajajo različne priporočljive vrednosti vnosa vlaknin. Priporočljive vrednosti ob upoštevanju starosti in spola:  

Priporočljive vrednosti ob upoštevanju energijskega vnosa: Priporočljiva količina vlaknin je 3,8 g/ MJ. 1 megajoule = 238,85 kcal, kar pomeni, da moramo pri vnosu 2000 kcal dnevno zaužiti 32 g vlaknin.

Vlaknine najdemo predvsem v otrobih, izdelkih iz polnozrnatih žit, stročnicah in drugi zelenjavi, sadju, oreščkih in semenih. Ločimo vodotopne in netopne vlaknine, ki imajo različne učinke. Obe vrsti povečujeta volumen hrane, ne da bi se pri tem povečevala energijska vrednost, in zagotavljata sitost. Topne vežejo vodo in tvorijo viskozen gel, ki upočasni praznjenje želodca ter prehod hrane skozi črevesje, znižajo nivo holesterola - vežejo namreč del zaužitega holesterola, ki se nato izloči z blatom, poleg tega povzročijo tudi manjši dvig krvnega sladkorja po obroku ter omogočijo učinkovitejše delovanje prebavnih encimov. Netopne vlaknine pospešujejo prehod hrane skozi prebavni trakt, njihov pomen je predvsem v preprečevanju zaprtja.

Dejavnik, ki pomembno vpliva na vrednosti maščob v krvi, je tudi fruktoza (sadni sladkor). V razvitem svetu njena poraba strmo narašča. V jetrih se deloma presnavlja v glukozo, ki se v telesu nato uporabi kot vir energije, preostanek fruktoze pa se pretvarja v trigliceride, kar zviša nivo maščob v krvi. V naravi jo najdemo v sadju, zelenjavi (predvsem korenovkah) in medu, vendar človek veliko večji in pomembnejši delež fruktoze zaužije z navadnim sladkorjem (ki vsebuje polovico glukoze in polovico fruktoze) ter z rafiniranim visokofruktoznim koruznim sirupom, ki se v prehranski industriji zaradi visoke sladkosti in nizke cene množično uporablja za slajenje različnih živil. Izdelke, ki vsebujejo sladkor ali koruzni sirup, zato poskušajmo izločiti iz prehrane in namesto njih uporabljajmo naravna sladila z malo ali nič kalorijami.

Omejimo tudi uživanje soli - priporočljiv je vnos do 5 g na dan, kar ustreza 1 majhni žlički soli.

2. Prenehanje kajenja

Prenehanje kajenja ima takojšen učinek na organizem. Že po 20 minutah pride do znižanja srčne frekvence in krvnega tlaka. Po nekaj mesecih pade nivo celokupnega holesterola, izboljšata se cirkulacija in pljučna funkcija. Po enem letu srčno-žilna ogroženost pade za polovico, po 15 letih pa je tveganje za srčni infarkt in možgansko kap enako tveganju osebe, ki ni nikoli kadila. V primeru že prebolelega srčnega napada s prenehanjem kajenja zmanjšamo tveganje za ponovni napad za 50 %.

3. Telesna aktivnost

Telesna aktivnost dokazano dviguje HDL in znižuje preostale vrste lipoproteinov. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je potrebnih vsaj 150 minut zmerne aerobne vadbe ali 75 minut intenzivne vadbe na teden. Za dodaten pozitiven učinek se priporoča povečanje zmerne vadbe na 300 minut na teden. Vsaj 2 dni v tednu namenimo vajam za moč večjih mišičnih skupin.

4. Omejitev pitja alkohola

Manj tvegano pitje alkohola pri moških ustreza do 14 mericam* alkohola na teden oz. do 5 mericam alkohola ob eni priložnosti. Pri ženskah so priporočene vrednosti nekoliko nižje - do 7 meric alkohola na teden oz. do 3 merice alkohola ob eni priložnosti. Vsaj 1 dan v tednu pa mora biti brez alkohola.

*1 merica = 10 g čistega alkohola (2.5 dl piva, 1 dl vina, 0.3 dl žganja)

5. Izguba odvečne teže in izogibanje stresu

Izguba odvečne telesne teže in izogibanje stresu prav tako pomembno prispevata k znižanju holesterola.

6. Zdravila

V kolikor nam z nefarmakološkimi ukrepi ne uspe normalizirati vrednosti maščob v krvi, je potrebno (večinoma doživljenjsko) jemanje lipolitičnih zdravil. Najpogosteje se uporabljajo zaviralci HMG-CoA reduktaze (statini), derivati fibrične kisline (fibrati), zaviralci absorpcije holesterola (ezetimib), nikotinska kislina (niacin) in vezalci žolčnih kislin. Predpisujemo jih posamezno ali v različnih kombinacijah.

Pred uvedbo zdravil je potrebno izključiti bolezni, ki lahko povzročajo spremenjen lipidni profil. V teh primerih lahko z zdravljenjem osnovne bolezni znižamo tudi povišane vrednosti holesterola.

Kaja Mohorko, dr. med. 
https://www.kajamohorko.com

Viri:

1. http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs394/en/
2. http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs385/en/
3. http://www.who.int/tobacco/quitting/benefits/en/
4. Rizkalia SW. Health Implications of Fructose Consumption: A Review of Recent Data. Nutr Metab 2010;7.
5. http://www. zasrce.si/wp-content/uploads/uvoz/publikacije/holesterol_mascobe.pdf
6. http://emedicine.medscape.com/article/121187-overview
7. Košnik M, Mrevlje F, Štajer D, Koželj M, Černelč P. Interna medicina, Ljubljana, Slovensko medicinsko društvo, 2011:831
8. Fukuyama N, Homma K,Wakana N, Kudo K, Suyama A, Ohazama H, Tsuji C,Ishiwata K, Eguchi Y,Nakazawa H, Tanaka E. Validation of the Friedewald Equation for Evaluation of Plasma LDL-Cholesterol. J Clin Biochem Nutr. 2008 Jul; 43(1): 1–5.
9. http://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/in-depth/fiber/art-20043983