Ustni higieni velikokrat namenimo premalo časa in pozornosti. Na tržišču najdemo številne zobne paste različnih proizvajalcev, ki se med seboj bolj ali manj razlikujejo. S pravim izborom lahko učinkoviteje odstranjujemo zobne obloge in preprečimo nastanek zobne gnilobe. Kako se torej odločimo za najustreznejšo?
Kaj je zobna gniloba (karies) in zakaj nastane?
Karies je bakterijska infekcija zoba, pri kateri prihaja do demineralizacije in razgradnje trdih zobnih tkiv. Pojavlja se predvsem na za čiščenje težje dostopnih mestih. Najpomembnejši dejavnik nastanka kariesa je pogostost uživanja živil, ki vsebujejo sladkor. Tega bakterije v ustni votlini namreč uporabijo za izdelavo lepljivega biofilma, s katerim se pritrdijo na zobno površino (to imenujemo zobne obloge ali plaki). V primeru, da takšnih oblog ne odstranimo s ščetkanjem in nitkanjem, se mineralizirajo in zatrdijo – takrat govorimo o zobnem kamnu, ki je osnova za nastanek kariesa. Bakterije v zobnem kamnu namreč proizvajajo kislino, ki poškoduje sklenino in omogoča širjenje infekcije v notranjost zoba.
Vloga zobne paste pri preprečevanju nastanka kariesa
Najpomembnejša sestavina zobne paste, ki vpliva na pojav kariesa, je fluorid. V zobni pasti ga lahko najdemo v različnih oblikah (npr. natrijev fluorid, natrijev monofluorofosfat, kositrov fluorid). Široka uporaba zobnih past s fluoridi je najverjetneje eden glavnih razlogov za opazno zmanjšanje pojavljanja kariesa v zadnjih 30 letih.
Fluorid deluje na dva načina:
- ojača sklenino in jo naredi odpornejšo proti delovanju kisline, ki jo proizvajajo bakterije,
- v začetni fazi nastajanja kariesa omogoči ponovno mineralizacjo in regeneracijo tistih delov zoba, ki so se že začeli razgrajevati.
Poleg fluorida na proces nastanka kariesa vplivajo tudi naslednje sestavine v zobnih pastah:
- abrazivi – strgalna sredstva, ki z drgnjenjem ob zobno površino pomagajo pri odstranjevanju ostankov hrane, bakterij in madežev z zob (npr. kalcijev karbonat, silikati, soda bikarbona),
- detergenti - zmehčajo zobne plake in drugo umazanijo na zobnih površinah (npr. natrijev lauril fosfat),
- antiseptiki (npr. klorheksidin, triklosan).
Ostale komponente, ki jih lahko najdemo v zobnih pastah:
- barvila in arome (npr. mentol, poprova meta, cimet),
- umetna sladila (npr. saharin, ksilitol, aspartam),
- vlažilci - preprečujejo izsušitev zobne paste ob stiku z zrakom (npr. glicerol, sorbitol, propilen),
- zgoščevalci - preprečujejo ločevanje trdnih in tekočih komponent zobne paste med skladiščenjem; običajno so pridobljeni iz celuloze ali alg (npr. karagenan, ksantan gumi),
- konzervansi - preprečujejo razrast bakterij v komponentah zobne paste (npr. alkoholi, benzoati, formaldehid),
- snovi, ki zmanjšujejo preobčutljivost zob (npr. kalijev nitrat, stroncijev klorid),
- belilne snovi (npr. peroksidi).
Posebni tipi zobnih past
- Zobne paste za preprečevanje nastanka zobnega kamna: Poleg fluorida vsebujejo tudi druge učinkovine, ki sicer ne odstranjujejo že nastalega zobnega kamna, vendar učinkovito zmanjšujejo tvorbo novega (npr. pirofosfat, tripolifosfat, cinkov nitrat). V nekaterih zobnih pastah najdemo tudi antiseptike, ki uničujejo bakterijsko ustno floro.
- Zobne paste za preprečevanje občutljivosti zob: S starostjo se lahko zobje obrabijo, robovi dlesni pa stanjšajo ali odstopijo. To v nekaterih primerih povzroči preobčutljivost in bolečino (npr. pri uživanju vročih ali mrzlih živil). Zobne paste lahko vsebujejo učinkovine, ki takšno občutljivost omilijo (npr. kalijev nitrat, stroncijev klorid).
- Zobne paste z belilnim učinkom: Največkrat vsebujejo abrazive, ki z drgnjenjem ob zobno površino odstranjujejo zobne obloge, lahko pa tudi belilna sredstva (npr. perokside).
- Zobne paste, namenjene kadilcem: Zobje kadilcev so zaradi odlaganja katrana pogosto obravani temneje. Nekatere zobne paste zato vsebujejo močnejša abrazivna sredstva, ki odstranjujejo takšne madeže.
- Zobne paste, namenjene zaščiti dlesni: S svojim delovanjem zavirajo razvoj bakterij v parodontalnih žepkih, ki pogosto povzročijo krvavenje in vnetje dlesni.
- Naravne zobne paste: Vsebujejo izvlečke zelišč, eterična olja, propolis in druge naravne sestavine.
Na voljo je vedno več zobnih past, ki združujejo več izmed naštetih učinkov.
Kako izbrati pravo zobno pasto?
Najpomembnejši dejavnik pri izboru ustrezne zobne paste je zadostna vsebnost fluorida, ki dokazano in učinkovito zavira nastanek kariesa. Najvišja dovoljena koncentracija fluorida je 150 mg/100 g zobne paste oz. 1500 ppm (parts per million oz. delcev na milijon), kar mora biti navedeno tudi na embalaži zobne paste. V primeru, da je iz terapevtskih razlogov potrebna višja koncentracija fluorida, je takšno zobno pasto mogoče dobiti na recept. Večina zobnih past vsebuje 1450 ppm fluorida.
V zobnih pastah najdemo tudi abrazive (bolj ali manj groba zrnca, ki z drgnjenjem ob zobno površino pomagajo pri odstranjevanju madežev). Groba zrna lahko ob pogosti uporabi sčasoma poškodujejo sklenino, zato priporočamo uporabo finih zobnih past z manjšimi zrnci. Med umivanjem zob takšne zobne paste občutimo kot manj peskaste.
Odsvetujemo uporabo agresivnih belilnih zobnih past, ki vsebujejo močna abrazivna in belilna sredstva, ki lahko prav tako poškodujejo sklenino. Beljenje zob s takšnimi zobnimi pastami je tudi veliko manj učinkovito od profesionalnega beljenja zob, ki ga izvajajo le za to usposobljeni strokovnjaki. Če se kljub temu odločimo za takšno zobno pasto, jo uporabljajmo le občasno. Odsvetujemo tudi uporabo zobnih past z aspartamom in triklosanom, ki sta s številnimi raziskavami dokazano zdravju škodljiva.
Preizkusimo lahko zobne paste različnih blagovnih znamk, vrst in okusov ter se na koncu odločimo za tisto, ki nam najbolj ustreza.
Previdno z uporabo zobne paste pri otrocih!
Mlajši otroci med ščetkanjem zob največkrat vsaj del zobne paste pogoltnejo, zato pri njih obstaja nevarnost nastanka zobne fluoroze. Gre za estetsko bolj ali manj moteče stanje rumeno-rjave obarvanosti zobne sklenine zaradi prevelikega vnosa fluoridov v telo, do katerega pride pri rednem uživanju več kot 0,1 mg fluoridov na kilogram telesne teže na dan. Zato pri malčkih priporočamo uporabo majhnih količin zobne paste z nižjim deležem fluorida ter nadzor ščetkanja do vsaj 7. leta otrokove starosti.
Priporočljiva uporaba zobne paste pri otrocih
| Starost | Koncentracija fluorida | Pogostost uporabe | Količina |
| 6 mesecev – 2 leti | 500 ppm | 2x/dan | velikost grahovega zrna |
| 2 – 6 let | 1000 ppm | 2x/dan | velikost grahovega zrna |
| Nad 6 let | 1450 ppm | 2x/dan | 1-2 cm |
Kaja Mohorko, dr. med.
https://www.kajamohorko.com
Viri:
- http://www.efcd.eu/en/guidelines-and-recommendations/
- http://www.eapd.eu/dat/82C0BD03/file.pdf
- http://www.dentalhealth.ie/
- http://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/ustna_nega_-_vloga_zdravstvene_nege_za_zdravje_ustne_votline.pdf
- http://www.webmd.com/oral-health/guide/weighing-your-toothpaste-options
