Za predmenstrualni sindrom je značilen ciklični pojav nekaterih simptomov, ki nastanejo v drugi polovici menstrualnega cikla, torej med ovulacijo in začetkom menstrualne krvavitve, in so dovolj hudi, da vplivajo na kakovost življenja. Ponavadi izginejo 1-2 dni po začetku menstruacije. Ocenjuje se, da za tem sindromom trpi kar 75% vseh žensk z menstruacijo. Največkrat se pojavi v poznih 20-ih ali 30-ih letih pri ženskah, ki so vsaj enkrat rodile. Simptomi se pogosto sčasoma poslabšajo, po menopavzi pa izginejo. Razlikujejo se od zelo blagih pa vse do izjemno intenzivnih, kljub temu pa jih lahko zdravljenje in sprememba življenjskega sloga pomagata ublažiti tudi v hujših primerih.
Zakaj PMS nastane?
Natančen vzrok za nastanek še ni popolnoma jasen. Najverjetneje gre za kombinacijo fizioloških, psiholoških, socialnih in kulturnih dejavnikov, kot so:
Ciklične hormonske spremembe. Simptomi so najverjetneje povezani z nihanjem vrednosti hormonov, zlasti estrogena in progesterona, ki se pojavljajo v okviru priprav telesa na menstruacijo. Ti hormoni delujejo na številna tkiva, vplivajo na različne organske sisteme in vodijo do fizičnih, čustvenih in vedenjskih sprememb. Hormonska nihanja izginejo med nosečnostjo in po menopavzi.
Kemične spremembe v možganih. Tudi spremembe v izločanju serotonina (živčnega prenašalca v možganih, ki igra ključno vlogo pri razpoloženjskih stanjih) lahko sprožijo simptome PMS. Nezadostna količina serotonina namreč povzroča depresijo, utrujenost, lakoto in težave s spanjem.
Genetski vzroki. Mnogokrat se PMS pojavlja pri več ženskah v isti družini. Za natančnejše poznavanje vloge genov pri tem pojavu pa bodo potrebne nadaljnje raziskave.
Starost. PMS postane pogostejši po 30. letu, simptomi pa se velikokrat s časom slabšajo.
Življenjski slog. Premalo gibanja, stres, prehrana z nizko vsebnostjo vitamina B6, kalcija ali magnezija ter visok vnos kofeina prav tako lahko prispevajo k razvoju PMS.
Duševne motnje. Depresija, anksioznost ali druge težave z duševnim zdravjem sicer ne povzročajo PMS, lahko pa okrepijo njegove simptome. Raziskave kažejo, da je stopnja samomorilnosti pri ženskah z depresijo večja v drugi polovici menstrualnega ciklusa.
Znaki in simptomi
Opisanih je več kot 150 znakov in simptomov PMS, njihovo število in resnost pa se med posameznicami razlikujeta. Prav tako niso nujno v vsakem ciklu enaki.
Pogosti čustveni in vedenjski znaki in simptomi:
- žalost in depresivno razpoloženje,
- napetost ali anksioznost,
- nihanje razpoloženja in razdražljivost,
- jokavost,
- spremembe apetita, želja po hrani in prenajedanje,
- jeza in agresivnost,
- socialni umik,
- težave s koncentracijo,
- zaspanost ali nespečnost,
- nizek libido,
- nizko samospoštovanje,
- občutki krivde,
- slabše prenašanje hrupa in močne svetlobe.
Pogosti fizični znaki in simptomi:
- napihnjenost,
- krči v trebuhu,
- zaprtje ali driska,
- občutljivost dojk,
- povečanje telesne teže zaradi zastajanja tekočine,
- glavobol,
- bolečine v križu, mišicah in sklepih,
- utrujenost,
- akne.
Gre pri vas res za PMS?
Simptomi nekaterih drugih stanj lahko posnemajo simptome PMS. Sem spadajo npr. depresija, anksioznost, perimenopavza (obdobje pred menopavzo), sindrom kronične utrujenosti, sindrom razdražljivega črevesja, endometrioza, migrena, bolezni ščitnice, bolezni vezivnega tkiva in revmatološke bolezni. Približno polovica žensk, ki poiščejo pomoč zaradi PMS, ima pravzaprav eno od teh stanj, najpogosteje depresijo ali anksioznost. Med njimi in PMS ločimo po tem, da se simptomi pri PMS pojavljajo le v določenem delu menstrualnega ciklusa. Pravilna diagnoza je pomembna, saj boste le tako lahko deležni ustreznega zdravljenja.
Predmenstrualno poslabšanje drugih bolezenskih stanj
Nekatera zdravstvena stanja se lahko v drugi polovici menstrualnega ciklusa (med ovulacijo in prvim dnevom menstrualne krvavitve) poslabšajo. Najpogosteje se to zgodi pri motnjah v duševnem zdravju, migrenah, epileptičnih napadih, sindromu razdražljivega črevesja, astmi, sindromu kronične utrujenosti in alergijah.
Predmenstrualna disforična motnja (PMDM)
Predmenstrualna disforična motnja je huda oblika predmenstrualnega sindroma. Približno 75% žensk v rodni dobi opaža PMS, le približno 2-10% pa jih ima PMDM. Za obe obliki so značilni fizični, čustveni in vedenjski simptomi, vendar bolnice z PMDM trpijo predvsem zaradi skrajnih čustvenih in vedenjskih sprememb, ki močno ovirajo njihovo vsakdanje življenje. Izkazalo se je, da je večina težav pri bolnicah s PMDM povezanih s povečano občutljivostjo na stres.
Samopomoč
Predmenstrualnega sindroma ne morete preprečiti, obstajajo pa ukrepi, s katerimi lahko zmanjšate izraženost svojih simptomov. Ne uvajajte vseh sprememb hkrati, raje vsak mesec poskusite z eno. Tako boste lažje izvedeli, katere vam najbolj koristijo. Zavedajte pa se, da noben ukrep ne deluje pri vseh ženskah. Verjetno boste morali preizkusiti več možnosti, da boste našli pravo izbiro.
Spremenite svojo prehrano. Jejte manjše, pogostejše obroke, bogate s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, kot so sadje, zelenjava in polnozrnata živila. Pijte veliko vode in jejte hrano, bogato s kalcijem. Izogibajte se kofeinu, alkoholu, sladkorju in slani hrani. V nekaterih primerih lahko pomagajo prehranska dopolnila, kot so vitamin B6, vitamin E, kalcij in magnezij. Koristi lahko tudi triptofan, ki ga najdemo v mlečnih izdelkih.
Bodite telesno aktivni. Redna telovadba izboljša splošno zdravje in počutje pa tudi zmanjša bolečino, lajša utrujenost in pomaga obvladovati simptome PMS. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je potrebnih vsaj 150 minut zmerne aerobne vadbe ali 75 minut intenzivne vadbe na teden. Za dodaten pozitiven učinek se priporoča povečanje zmerne vadbe na 300 minut na teden. Vsaj 2 dni v tednu pa namenite vajam za moč večjih mišičnih skupin.
Zmanjšajte stres. Poskusite z dihalnimi vajami, jogo, masažo ali katero drugo sprostitveno tehniko. Dovolj spite.
Prenehajte kaditi. Kajenje lahko vpliva na hormonske vrednosti in zato poslabša simptome PMS.
Vodite dnevnik simptomov. Vsaj 3 mesece vsak dan pišite dnevnik, v katerega beležite svoje počutje ter vrsto, resnost in trajanje simptomov. Zabeležite tudi pojav menstruacije. Vodenje dnevnika vam bo olajšalo spremljanje vpliva menstruacije na počutje in razpoloženje, pomagalo prepoznati ponavljajoče se vzorce v menstrualnem ciklusu in vam omogočilo pravočasno posredovanje s strategijami za lažje obvladovanje simptomov PMS.
Ustvarjanje podpornega sistema. Bližnjim povejte za svoje težave. Skupaj poskusite najti možnosti za zmanjšanje vaših dolžnosti in obremenitev v času PMS.
Kdaj obiskati zdravnika?
Če PMS močno vpliva na vaše počutje in vsakodnevne aktivnosti, svojih simptomov pa sami ne uspete uspešno ublažiti, obiščite svojega zdravnika. Družinski zdravnik lahko v večini primerov diagnosticira in tudi uspešno zdravi PMS, v nekaterih primerih pa lahko bolnico napoti tudi k psihiatru (če so simptomi predvsem čustvene ali vedenjske narave) ali pa k ginekologu. Pred pregledom razmislite o simptomih, ki jih doživljate, lahko si jih tudi zapišete. Vaš zdravnik vam bo namreč postavil več vprašanj, npr:
- Katere simptome doživljate?
- Kako hudi so?
- V katerem delu menstruacijskega ciklusa so vaši simptomi najopaznejši?
- Ali v času menstrualnega ciklusa opažate obdobja, ko simptomi niso prisotni?
- Ali obstajajo ukrepi, ki vaše simptome izboljšajo ali poslabšajo?
- Ali vaši simptomi motijo vaše dnevne aktivnosti?
- Ali se v zadnjem času počutite žalostne, potrte ali tesnobne?
- Je bila kateremu izmed vaših družinskih članov kdaj diagnosticirana psihiatrična motnja?
- Katere oblike zdravljenja ste poskusili do sedaj?
- Kako so učinkovale?
Kako postavimo diagnozo?
V veliko pomoč pri postavitvi diagnoze je lahko dnevnik simptomov, ki smo ga opisali zgoraj. Specifičnih preiskav, s katerimi bi lahko potrdili diagnozo, zaenkrat sicer ne poznamo. Diagnoza zato temelji na izključitvi drugih stanj, ki bi lahko povzročala enake težave.
Zdravljenje z zdravili
Če si s spremembo življenjskega sloga ne uspete olajšati simptomov PMS, vam lahko zdravnik predpiše eno ali več zdravil za zdravljenje predmenstrualnega sindroma. Izbira zdravljenja je odvisna od resnosti simptomov, učinkovitost pa se med posameznicami razlikuje.
Pogosto predpisana zdravila:
Antidepresivi: Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), kot so fluoksetin (Prozac), paroksetin (Paroxat, Seroxat), escitalopram (Cipralex) in sertralin (Asentra, Zoloft), so zelo uspešni pri zmanjševanju izraženosti čustvenih simptomov.
Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID): Uspešno zmanjšajo trebušne krče, bolečine v križu, mišicah in sklepih, glavobole ter preobčutljivost dojk. Sem spadajo npr. ibuprofen (Brufen), naproksen (Nalgesin) in ketoprofen (Ketonal).
Hormonska kontracepcija: Ta zdravila ustavijo ovulacijo in tako pri nekaterih ženskah olajšajo simptome PMS. Res pa je, da nekate bolnice opažajo ravno nasproten učinek s poslabšanjem simptomov. Najbolj priljubljena oblika hormonske kontracepcije je kombinirana kontracepcijska tabletka, ki vsebuje progestogen (progesteron ali njegov sintetični analog progestin) in estrogen. Na voljo so tudi kontracepcijska sredstva, ki vsebujejo le progestogen ali le estrogen. Pri uporabi slednjih je potrebna pazljivost, saj jemanje estrogena brez progestogena povečuje tveganje za nastanek raka maternice.
Diuretiki: Eden izmed pogostih znakov PMS je povečano zadrževanje vode v telesu, kar opazimo kot pridobivanje teže, oteklost in napihnjenost. Telesna aktivnost in zmanjšan vnos soli lahko težave ublažita. Kadar pa takšni ukrepi niso dovolj učinkoviti, si lahko pomagamo z diuretiki - zdravili, ki povečajo odvajanje vode iz telesa. Mednje spadata npr. spironolakton, ki ga pri nas poznamo pod imenom Aldactone, ter drospirenon, ki ga najdemo tudi v nekaterih kontracepcijskih tabletkah.
Operativno zdravljenje
Kirurška odstranitev jajčnikov je redko in sporno zdravljenje PMDM. Ženska brez jajčnikov izgubi menstruacijski ciklus in vstopi v zgodnjo menopavzo. S tem se zanjo zaključi obdobje plodnosti, pojavijo se številni neprijetni simptomi, poveča pa se tudi tveganje za osteoporozo, saj nizka raven estrogena privede do izgube kostne gostote. Za operacijo se lahko odločimo le, če ženska izpolnjuje vsa naslednja merila:
- Simptomi PMS so hudi in močno motijo kakovost življenja. Bolnica v prihodnosti ne namerava roditi.
- Bolnica je še več let oddaljena od naravne menopavze.
- Simptomi se izboljšajo ob jemanju zdravil, ki v telesu sprožijo stanje, podobno menopavzi (npr. danazol, agonisti gonadotropin sproščujočih hormonov).
- Drugi načini zdravljenja niso uspešni.
- Vsi ali večina simptomov je neposredno povezanih s PMS ali PMDM. Druge bolezni ali stanja ne prispevajo k simptomom.
Kognitivna vedenjska terapija
Gre za pogovorno terapijo, ki lahko pomaga obvladovati težave s spreminjanjem načina razmišljanja in obnašanja. Izkazalo se je, da je pri posameznicah s PMS velikokrat zelo učinkovita.
Alternativne metode zdravljenja
Naštetih terapij ne uvrščamo med standardna zdravljenja predmenstrualnega sindroma, vendar nekaterim pomagajo ublažiti simptome.
Kalcij. Uživanje 1200 mg kalcija dnevno lahko zmanjša simptome PMS.
Magnezij. Uživanje 360 mg magnezija dnevno lahko pomaga zmanjšati zadrževanje tekočine, občutljivost dojk in napihnjenost.
Cink lahko pomaga zmanjšati nastanek s PMS povezanih aken.
Vitamin E. Ob jemanju 400 mednarodnih enot vitamina E na dan se v telesu zmanjša proizvodnja prostaglandinov - hormonom podobnih snovi, ki povzročajo menstrualne krče in občutljivost dojk.
Vitamin B6. Obstaja tudi nekaj dokazov, da lahko jemanje vitamina B6 izboljša simptome PMS.
Triptofan. Zviša raven serotonina, ki deluje kot naravni stabilizator razpoloženja.
Zeliščna zdravila. Nekatere posameznice opažajo ublažitev simptomov PMS ob uporabi zelišč, kot so šentjanževka, ginkgo biloba, ingver, navadna konopljika, grozdnata svetilka, koren divjega jama, kitajska angelika, regratovi listi in svetlinovo olje. Za natančno opredelitev njihovih učinkov pa so potrebne nadaljnje obsežnejše raziskave.
Obstaja veliko izdelkov, ki so namenjeni lajšanju težav pri predmenstrualnem sindromu. Nekateri lahko vplivajo na učinkovanje drugih zdravil, ki jih jemljete sočasno, zato se pred začetkom jemanja pogovorite s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Tudi uživanje prekomernih količin je lahko zelo škodljivo. Vedno upoštevajte navodila za uporabo. Nekaterim zdravilom in prehranskim dopolnilom se je potrebno izogniti, če ste noseči ali poskušate zanositi.
Kaja Mohorko, dr. med.
https://www.kajamohorko.com
Viri:
- 1.http://www.acog.org/Patients/FAQs/Premenstrual-Syndrome-PMS 2.http://www.webmd.com/women/pms/default.htm
- 3.http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/premenstrual-syndrome/basics/definition/con-20020003
- 4.https://medlineplus.gov/ency/article/001505.htm
- 5.http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/premenstrual-syndrome/expert-answers/pmdd/FAQ-20058315?p=1
- 6.https://www.rcog.org.uk/en/guidelines-research-services/guidelines/gtg48/
- 7.Wu M, Liang Y, Wang Q, Zhao Y, Zhou R. Emotion Dysregulation of Women with Premenstrual Syndrome. Sci Rep. 2016. Published online 2016 Dec 6.
- 8.https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2727205/
