Prhljaj je pogosta dermatološka težava, ki prizadane približno 50% splošne odrasle populacije. Kljub razširjenosti vzrok za nastanek še ni natančno pojasnjen, večina strokovnjakov pa se strinja, da ni posledica slabe higiene. K pojavu prispevajo različni individualni in okoljski dejavniki ter interakcije med njimi. Običajno se začne v adolescenci, doseže največjo izraženost pri starosti okoli 20 let in upade pri starejših od 50 let. Pogosto se poslabša v jesenskem in zimskem času, ko zadrževanje v ogrevanih zaprtih prostorih poveča suhost kože, in izboljša poleti zaradi pozitivnega učinka sončne svetlobe in zmanjšanega stresa med dopustom.
Za prhljaj je značilen nastanek drobnih belkastih ali belo-rumenkastih kožnih lusk, ki so lahko suhe ali mastne in jih opazimo na lasišču, med lasmi in na oblačilih. Pridruži se jim lahko tudi srbečica. Močan prhljaj marsikdaj negativno vpliva na samopodobo in sproža občutke sramu. Dobra novica pa je, da ni nalezljiv in ga je največkrat mogoče nadzorovati brez zdravniške pomoči. V primeru, da običajni izdelki proti prhljaju ne pomagajo ali če lasišče postane rdeče ali oteklo, je kljub temu potrebno poiskati pomoč dermatologa, saj se trdovratni primeri prhljaja pogosto odzovejo na močnejše šampone ali mazila, ki jih je mogoče dobiti le na recept.
Zakaj se prhljaj pojavi?
Težave s prhljajem ima lahko vsak človek, vendar pa nekateri dejavniki prispevajo k večji individualni dovzetnosti:
- Aktivnost žlez lojnic. Prhljaj je največkrat povezan z aktivnostjo žlez lojnic. Izločanje loja doseže vrh v treh starostnih obdobjih - po rojstvu, v času adolescence, ter med 40. in 60. letom starosti – zato se prhljaj v teh obdobjih pogosteje pojavi.Ker aktivnost žlez lojnic nadzorujejo hormoni, lahko različne hormonske spremembe stimulirajo tvorbo loja in s tem zvišajo tveganje za razvoj prhljaja. Res pa je, da nekateri ljudje s prhljajem izločajo normalno količino loja, na drugi strani pa posamezniki s prekomerno proizvodnjo loja lahko nikoli ne razvijejo prhljaja. Te ugotovitve kažejo, da je dejavnost lojnic sicer močno povezana s pojavom prhljaja, vendar proizvodnja loja sama po sebi ni odločilen vzrok.
- Spol. Prhljaj je bolj razširjen med moško populacijo. Vzrok najverjetneje leži v moških hormonih, ki stimulirajo intenzivnejšo proizvodnjo loja kot ženski hormoni.
- Nekatere kožne bolezni. Ljudi z luskavico, ekcemom in nekaterimi drugimi kožnimi boleznimi prhljaj prizadane pogosteje kot druge. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj prhljaja pa je seboroični dermatitis - bolezen, za katero je značilna mastna koža, prekrita z belimi ali rumenkastimi luskami, ki se lahko pojavi na različnih delih telesa (npr. na lasišču, za ušesi, na obrveh, nosu, pod pazduho, nad prsnico in v predelu dimelj). Temu se pridružijo znaki vnetja in srbečica.
- Nekatere druge bolezni. Ljudje s Parkinsonovo boleznijo in nekaterimi drugimi nevrološkimi motnjami so bolj nagnjeni k razvoju prhljaja. To velja tudi za okužene z virusom HIV ter za tiste, katerih imunski sistem je oslabljen iz drugih razlogov. Ena od študij je pokazala, da ima 10.6% ljudi, okuženih z virusom HIV, seboroični dermatitis, ki je predispozicijski dejavnik za razvoj prhljaja. Tudi bolniki, ki okrevajo po srčnem napadu ali možganski kapi, imajo prhljaj pogosteje kot drugi ljudje.
- Glivična kolonizacija. Dokazi glivam kvasovkam iz rodu Malassezia pripisujejo vlogo pri nastanku prhljaja. Vendar pa obstajajo tudi dokazi, da k pojavu prhljaja ne prispeva le njihova prisotnost na lasišču, temveč tudi posameznikova dovzetnost za njihov vpliv. Malassezio lahko namreč najdemo na koži večine zdravih odraslih, vendar običajno ne povzroča nobenih težav. V nekaterih primerih pa se začne prekomerno množiti, kar sproži razdraženost lasišča in posledično tvorbo novih kožnih celic, ki sčasoma odmrejo in odpadajo, kar opazimo kot prhljaj. Zakaj se Malassezia na nekaterih lasiščih množi bolj kot na drugih, ni jasno. Dejstvo pa je, da število glivic na lasišču korelira z močjo izraženosti prhljaja. Znano je tudi, da UV žarki zavirajo rast glivic, zato ljudje s prhljajem pogosto opazijo izboljšanje v toplejših in bolj sončnih mesecih.
- Mastni lasje. Glivice se hranijo z olji in mrtvimi kožnimi celicami, nakopičenimi na lasišču, zato so ljudje, ki si redkeje umivajo lase (le enkrat ali dvakrat tedensko), običajno bolj nagnjeni k razvoju prhljaja. Preprosto povečanje pogostosti šamponiranja pogosto pomaga odpraviti blage oblike prhljaja. Po drugi strani pa lahko prepogosto (npr. vsakodnevno) šamponiranje zaradi draženja lasišča prav tako prispeva k razvoju prhljaja.
- Neuporaba glavnika ali krtače. Če si las ne češete ali to počnete le poredko, imate nekoliko večje tveganje za razvoj prhljaja. Česanje ali krtačenje namreč pomagata razporediti odvečno maščobo po lasišču in laseh.
- Suha koža. Tudi presuha koža lahko vodi v nastanek prhljaja. Za to obliko so značilne manjše in manj mastne luske, opazimo pa lahko tudi suho kožo na drugih delih telesa.
- Reakcija na izdelke za nego kože in las. Luščenje lasišča je lahko posledica reakcije na določen izdelek za nego las. Draženje lahko sproži tudi rdečino in srbečico.
- Prehrana. Nekatere študije kažejo, da so ljudje, ki ne uživajo dovolj cinka, B vitaminov in nekaterih vrst maščob, bolj nagnjeni k prhljaju. Raznolika in zdrava prehrana močno pripomore k zdravju in lepemu izgledu kože.
- Stres. Možna je povezava med stresom in številnimi težavami s kožo, tudi prhljajem.
- Celovitost epidermalne pregrade. Zunanja plast epidermisa (kožne povrhnjice) deluje kot pregrada, ki telo ščiti pred izgubo vode in vstopom mikroorganizmov ter drugih škodljivih dejavnikov iz okolja. V lasiščih bolnikov s prhljajem so bile z elektronsko mikroskopijo ugotovljene strukturne nepravilnosti epidermalne pregrade, ki lahko privedejo do sprememb v njeni funkciji. Motena funkcija omogoči vstop glivic in sproži imunski odziv ter nastanek prhljaja. Kadar je prisotna srbečica, praskanje kožno povrhnjico še dodatno poškoduje in oslabi.
- Genetski dejavniki. Raziskave so odkrile podedovane oblike prhljaja. Genetski dejavniki bi lahko igrali vlogo pri spremenjeni funkciji epidermalne pregrade, pretiranem izločanju loja ali njegovi spremenjeni sestavi. Potrebne so nadaljnje študije za odkrivanje podrobnosti, ki bodo opredelile tudi nove tarče za uspešno zdravljenje.
Prhljaj pri dojenčkih
Tudi pri dojenčkih na lasišču pogosto opazimo prhljaj. Največkrat se pojavi v prvih dveh ali treh mesecih po rojstvu in je povezan s povečano aktivnostjo žlez lojnic v tem obdobju. Ponavadi traja le nekaj tednov ali mesecev in kasneje samodejno izgine. Pogosto in nežno umivanje las z otroškim šamponom lahko pomaga odstranjevati luske, vendar pazite, da občutljivega lasišča ne drgnete preveč agresivno.
