Najbolj "priljubljen" vitamin, ki ga ljudje dodajajo k prehrani v zimskih mesecih, je vitamin D. Vzrok za to verjetno tiči v tem, da ga povezujemo s soncem, kar niti ni napačno. Zakaj sploh potrebujemo vitamin D, koliko ga potrebujemo in kakšne so pasti prevelikega vnosa?
Vitamin D je (poleg vitaminov A, E in K) v maščobi topen vitamin. Nahaja se v dveh oblikah: kot vitamin D2 in vitamin D3, pri čemer ima zgolj zadnja oblika fiziološko funkcijo v človeškem telesu. Vitamin D2 najdemo predvsem v hrani rastlinskega izvora (kvas, gobe), D3 različico pa v hrani živalskega izvora (mleko in mlečni izdelki, ribe, jajčni rumenjak). Vitamin D3 nastaja tudi v koži, in sicer so za njegov nastanek potrebni UVB žarki.
Raziskave so pokazale, da je vitamin D odgovoren za presnovo kalcija, kar pomeni, da ima vlogo pri zdravju kosti, zob in mišic, prav tako pa mu pripisujejo vlogo pri delovanju imunskega sistema. Pomanjkanje vitamina D v otroštvu vodi v rahitis, manjko v odrasli dobi pa v krhke kosti in oslabele mišice (osteomalacija). Na drugi strani povzročijo prevelike količine vitamina D slabost, živčnost, povišan krvni tlak, pogosto uriniranje in hudo žejo. Na dolgi rok lahko višek vitamina D (ki posledično povzroči povišano koncentracijo kalcija v krvi) vodi v okvaro ledvic.
Zanimivo je, da viška vitamina D ne moremo ustvariti z izpostavljanjem soncu. Tudi z običajno prehrano bomo težko vnesli presežne količine vitamina D, saj bi morali že za pokritje osnovnih potreb pojesti vsaj kilogram in pol polnomastnega jogurta. Pozornost je torej potrebna pri uživanju prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D. Evropska agencija za varno prehrano (Efsa) priporoča dnevni vnos 15 mcg oziroma 600 mednarodnih enot (IU) vitamina D, vendar lahko za čas temnih zimskih dni povečamo vnos na 1000 IU dnevno.
Vitamin D je v lekarni na voljo v obliki tablet, mehkih kapsul, pršil in kapljic. Pomembno je, da ga jemljemo ob jedi, saj hrana (sploh mastna) izboljša njegovo absorpcijo v kri.
Tina Breskvar, mag. farm.
