Vnetje mehurja (cistitis) je ena izmed najpogostejših težav, zaradi katerih se bolniki oglasijo pri svojem zdravniku. Pojavlja se predvsem pri ženskah in najpogosteje nastane kot posledica bakterijske okužbe.
Mehur skupaj z ledvicami, sečevodi in sečnico sestavlja sečila. Njihova naloga je predvsem izločanje odvečne vode in različnih odpadnih snovi, ki nastanejo pri presnovi. Pri filtraciji krvi v ledvicah nastaja urin, ki po dveh sečevodih teče v mehur, od koder po sečnici odteka iz telesa.
Ponavadi se kaže s siljenjem na vodo, občutkom nepopolno izpraznjenega mehurja in pogostim odvajanjem manjših količin urina, pri čemer je prisoten tudi pekoč občutek. Urin je lahko moten, temen, krvav in ima neprijeten vonj. Vnetje lahko spremljata bolečina v spodnjem delu trebuha (nad sramno kostjo) in slabo počutje. Če se okužba iz mehurja razširi na ledvice, se pojavijo tudi vročina, mrzlica, slabost, bruhanje in bolečina v ledvenem predelu.
Ločimo akutna vnetja, ki jih lahko zaradi nenadnih in jasnih simptomov enostavno prepoznamo, in kronična vnetja, za katera so značilne dolgotrajne manj izrazite težave.
Vnetja pa razdelimo tudi na nezapletena in zapletena, kar je pomembno zaradi različne obravnave in zdravljenja. Večina vnetij mehurja je nezapletenih, torej nastanejo pri sicer zdravih osebah brez anatomskih ali funkcijskih motenj v delovanju sečil ter brez predhodnih uroloških posegov oz. operacij. O zapletenih vnetjih pa govorimo, kadar se pojavijo pri osebah s prirojeno ali pridobljeno motnjo v delovanju sečil (npr. boleznimi ledvic, ledvičnimi kamni), oslabljenim imunskim sistemom, sladkorno boleznijo, med nosečnostjo, pri otrocih ali starejših ljudeh, pri moških, pri bolnikih po nedavnem urološkem posegu ali v primerih, ko simptomi trajajo več kot 7 dni. Zapletena vnetja zahtevajo obisk pri zdravniku, dodatne preiskave in prilagojeno zdravljenje.
Vnetje je največkrat posledica okužbe z bakterijami, ki z zunanje strani vstopijo v sečnico in po njej potujejo navzgor do mehurja. Ponavadi so to bakterije, ki sicer živijo v nožnici, na koži intimnega predela ali v črevesju (v približno 80 % gre za bakterijo E. coli). Njihov vdor načeloma preprečujejo različni varovalni dejavniki, kot so zadosten pretok urina, primerna sestava urina z nizkim pH, močan imunski sistem ter prisotnost določenih snovi, ki v urinu nase vežejo bakterije in omogočijo njihovo izplavljanje. Znani pa so tudi dejavniki, ki kljub temu povečujejo možnost za okužbo in posledično vnetje:
Bakterijske okužbe so sicer najpogostejše povzročiteljice vnetja mehurja, lahko pa do vnetja pride tudi zaradi nekaterih drugih vzrokov. Obsevanje medeničnega področja lahko npr. povzroči vnetne spremembe v tkivu mehurja, pa tudi urinski kateter lahko poškoduje tkivo in sproži vnetni odziv, še posebej če je vstavljen dlje časa. Nekatera zdravila (npr. ciklofosfamid in ifosfamid, ki se uporabljata pri kemoterapiji) lahko povzročijo vnetje zaradi toksičnih snovi, ki nastajajo pri razgradnji zdravil in se izločajo z urinom. Poznamo tudi t.i. intersticijski cistitis, za katerega so značilne dolgotrajne težave in slab odziv na običajno zdravljenje, vzrok zanj pa še ni pojasnjen.
Pri moških brez drugih zdravstvenih težav je vnetje mehurja redko, saj je njihova sečnica daljša, zato bakterije težje prodrejo do mehurja, poleg tega pa se njihova zadnjična odprtina nahaja dlje od vstopa v sečnico, zato črevesne bakterije težje zaidejo vanjo.
Metode, s katero bi lahko vnetje mehurja zagotovo preprečili, žal še ne poznamo, lahko pa z nekaterimi ukrepi zmanjšate tveganje za nastanek.
Pri blagem vnetju si lahko kar sami pomagamo s pitjem večjih količin tekočin, pogostim odvajanjem vode, izogibanjem spolnim odnosom, primerno intimno nego, pitjem urološkega čaja, uživanjem D-manoze ter pitjem brusničnega soka ali jemanjem drugih preparatov iz brusnic. Pomaga nam lahko tudi kombinacija zeli navadne tavžentrože, korenine luštreka in lista navadnega rožmarina, ki je v lekarnah na voljo kot zdravilo brez recepta (Canephron®). Koristijo pa tudi drugi zeliščni pripravki, npr. čaji ali kapljice z zlato rozgo, njivsko preslico, koprivo, vednozelenim gornikom ali navadnim gladežem.
Če se simptomi ne izboljšajo v 3 dneh, če gre za hujšo okužbo ali če se okužba ponavlja, je potreben obisk pri zdravniku. Okužba se lahko iz mehurja prek sečevodov razširi tudi na ledvice, kar se kaže z vročino, mrzlico, slabostjo, bruhanjem in bolečino v ledvenem predelu. Okužba ledvic je precej resnejša kot okužba mehurja, zato v primeru pojava navedenih znakov poiščite zdravniško pomoč. K zdravniku morajo tudi nosečnice, otroci, moški in druge osebe z zapletenimi oblikami vnetja mehurja.
Pri nezapletenih vnetjih, ki nastanejo kot posledica okužbe, lahko zdravnik že na osnovi značilnih simptomov postavi diagnozo in predpiše antibiotično terapijo, ki v veliki večini primerov okužbo v nekaj dneh tudi pozdravi. Pri zapletenih vnetjih, neznačilnih simptomih in neinfekcijskih vzrokih vnetja pa lahko opravimo tudi različne diagnostične teste, npr. preiskavo urina s testnimi lističi, mikroskopsko analizo urinskega sedimenta, urinokulturo in ultrazvok sečil, s katerimi natančneje opredelimo vzroke vnetja in se lažje odločimo za ustrezen način zdravljenja.
Kaja Mohorko, dr. med.
www.kajamohorko.com
Preverite našo PONUDBO izdelkov za pomoč pri vnetju mehurja.
