Če imate po sončenju težave s kožo, je torej smiselno preveriti, ali morda vzrok za to ne leži v uporabi določenega zdravila, prehranskega dopolnila, zelišča ali kozmetičnega izdelka. Za nasvet povprašajte svojega zdravnika ali farmacevta.
V primeru dolgotrajne izpostavljenosti močnim sončnim žarkom lahko pride tudi do vročinske kapi. Ta nastane, ko telo ne uspe več učinkovito in v zadostni meri oddajati toplote, zato telesna temperatura premočno naraste. Pojavijo se slabost in bruhanje, zmedenost, vrtoglavica, glavobol, zaustavitev znojenja kljub visokim temperaturam okolice, motnje zavesti, v skrajnih primerih pa celo odpoved različnih organov in smrt.
Neuporaba kvalitetnih zaščitnih sončnih očal lahko privede tudi do poškodb različnih očesnih struktur. Takšen primer je npr. snežna slepota, ki jo tako imenujemo zaradi dejstva, da se pogosto pojavlja pri ljudeh, ki pozimi v gorah ali na smučanju ne nosijo sončnih očal. Močan odboj UV žarkov od snežne površine namreč še okrepi njihov učinek na oko (ki je že sicer močan zaradi višje nadmorske višine) ter povzroči vnetje veznice in roženice, ki se kažeta z zmanjšano ostrino vida, bolečino, solzenjem in občutkom tujka v očesu. Se pa enaki simptomi lahko pojavijo tudi v drugih okoliščinah, v katerih so nezaščitene oči izpostavljene izjemno močni sončni svetlobi (npr. na morju) ali umetnim virom UV sevanja (npr. v solarijih ali pri varjenju). Ob uporabi antibiotika in počitku v zatemnjenem prostoru simptomi sicer kmalu izginejo in ne puščajo trajnih posledic. A tako kot na koži se tudi na očeh škodljivi učinki sevanja z leti seštevajo - če se prekomerna izpostavljenost UV žarkom ponavlja, lahko zato sčasoma pride do kroničnih okvar. Ena izmed takšnih nepovratnih sprememb je zameglitev očesne leče, kar imenujemo siva mrena ali katarakta. Motna leča je povezana s slabšim prehajanjem svetlobe skozi oko, zato vid postane nejasen ali meglen. Bolezen uspešno zdravimo z operacijo, pri kateri prizadeto očesno lečo zamenjamo z umetno.
UV žarki v prekomernih količinah zavirajo tudi delovanje našega imunskega sistema, kar se kaže s povečano dovzetnostjo za okužbe, zmanjšanim učinkom cepiv in nastankom različnih vrst rakavih obolenj.
Ker pa imamo ljudje različne tipe kože, smo tudi različno občutljivi na delovanje UV žarkov in smo zato ob izpostavljanju soncu podvrženi različnim stopnjam tveganja za nastanek vseh omenjenih posledic.
Je porjavelost lahko zdrava?
Koža je naš zadnji ščit pred delovanjem škodljivega sevanja. Kadar smo izpostavljeni preveliki količini UV žarkov, telo na to odgovori s tvorbo temnega kožnega barvila, imenovanega melanin, ki poskuša obvarovati občutljiva tkiva in celične strukture. Porjavelost je torej le obrambni mehanizem telesa pred poškodbami zaradi UV svetlobe in nikakor ne kazalec zdravja. Vsako sončenje na koži pusti posledice, čeprav jih ne opazimo vedno. Tudi če nismo nikoli opečeni, le zagoreli, se škodljive posledice UV sevanja z leti kopičijo in nase velikokrat opozorijo šele, ko je lahko že prepozno.
Uporaba solarija
Leta 2009 je Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) solarije uvrstila v najbolj tvegano kategorijo na seznamu povzročiteljev raka. Tudi Združenje slovenskih dermatovenerologov je že pred leti začelo opozarjati na škodljivost uporabe solarijev. Nekatere države so jih že popolnoma prepovedale, v nekaterih pa prepoved velja le za mlajše od 18 let. Umetna ultravijolična svetloba v solariju je sestavljena tako iz UV-A kot UV-B žarkov, zato z vsakim izpostavljanjem tej svetlobi tvegamo enake posledice kot z izpostavljanjem naravni sončni svetlobi. Poleg prekomerne in nekontrolirane uporabe solarija je še posebej problematično njegovo kombiniranje s sončenjem - učinki umetne in naravne UV svetlobe se namreč seštevajo.