Povišan krvni tlak

Sončni žarki so pravzaprav elektromagnetno valovanje, torej valovanje električnega in magnetnega polja. Če si to valovanje natančneje ogledamo, lahko opazimo, da je sestavljeno iz več različnih vrst valovanj, ki se razlikujejo po določenih fizikalnih lastnostih (npr. frekvenci, valovni dolžini, energiji), ki določajo tudi njihove učinke na človeško telo.  
Delu sončnega elektromagnetnega valovanja s takšnimi valovnimi dolžinami, ki jih je sposobno zaznati naše oko, pravimo vidna svetloba. Malo višjo valovno dolžino kot vidna svetloba ima infrardeče sevanje, ki ga ne moremo videti, občutimo pa njegov grelni učinek. Ko pravimo, da nas greje sonce, torej pravzaprav govorimo o toplotnem delovanju infrardečega dela sončnih žarkov, ki pa za kožo ni nevaren. Sončne opekline in druge poškodbe kože namreč povzroča drug del sončnega sevanja, ki ga imenujemo ultravijolično (UV) sevanje. Ker ima nižjo valovno dolžino kot vidna svetloba, ga človeško oko ne zazna, prav tako pa nima toplotnega učinka.

Moč ultravijoličnega sevanja in ozonska luknja

UV sevanje lahko glede na valovno dolžino razdelimo na 3 skupine: UV-A, UV-B in UV-C. Do zemeljske površine sicer prispejo samo UV-A žarki in del UV-B žarkov, preostanek UV-B žarkov ter UV-C žarke pa absorbira ozonska plast v atmosferi. 
Ozon je plin, ki kot ščit obdaja Zemljo in varuje organizme pred škodljivim sevanjem. Če ga ne bi bilo, tudi življenje na našem planetu v sedanji obliki ne bi bilo možno. Ker pa v zadnjih desetletjih prihaja do izrazitega porasta industrijske proizvodnje nekaterih škodljivih snovi, ki se dvigajo v ozračje in povzročajo tanjšanje te zaščitne plasti (kar imenujemo ozonska luknja), je posledično vse večja tudi količina UV žarkov, ki nas doseže.

Na moč UV žarkov sicer vplivajo tudi oblaki. Debelejša in gostejša oblačna plast blokira velik delež sevanja, medtem ko ga tanjši oblaki lahko v večji meri prepuščajo, zato nas lahko sonce opeče tudi ob oblačnem vremenu. Ker se UV žarki dobro odbijajo od snega, peska in vode, pa ne smemo pozabiti, da se na smučanju ali na morju prejeta doza sevanja še dodatno poveča. Prav zaradi odboja od okoliških površin nismo povsem zaščiteni niti pod senčnikom ali dežnikom.

Škodljivi učinki sončnih žarkov

UV-B žarki delujejo predvsem na površino kože in povzročajo nastanek sončnih opeklin. Pri tem ne gre za tipične opekline, saj niso posledica delovanja toplote, temveč za poškodbo kožnih struktur zaradi uničujočega učinka UV sevanja. Koža se vname, pordi, pojavi se pekoča bolečina, nastanejo lahko tudi mehurji. Ko pod prizadeto kožo zraste novo zdravo tkivo, se poškodovana plast začne luščiti.

UV-A žarki pa lahko prodrejo tudi globlje v kožo in povzročijo njeno hitrejše staranje. Koža postane suha, trda, nagubana, spremeni barvo in se stanjša. Izrazito vidne lahko postanejo tudi drobne rdeče krvne žilice, pojavijo se pege. Le malo ljudi se zaveda, da je velika večina znakov staranja kože prav posledica dolgoletne izpostavljenosti UV žarkom - zaščitna krema proti soncu je torej tudi najboljša krema proti gubam! 
Škodljivi učinki UV-A žarkov se ne pokažejo takoj, temveč šele čez več let ali desetletij. Prav tako gre pri naštetih posledicah delovanja UV-A žarkov (v nasprotju s sončnimi opeklinami) za nepovratne spremembe, ki jih ni mogoče popraviti, lahko jih le prikrijemo z uporabo kozmetičnih preparatov.

Tako UV-B kot UV-A žarki pa lahko poškodujejo tudi dedni material celic, kar privede do nastanka kožnega raka. To je najpogostejši rak pri ljudeh in je v večini primerov prav posledica pretiranega sončenja. Poznamo več tipov kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo:  

1. Maligni melanom predstavlja le nekaj odstotkov vseh kožnih rakov, povzroči pa več kot 90% vseh smrti zaradi kožnega raka. Njegovo pojavljanje se med vsemi vrstami rakov tudi najhitreje viša. Največkrat nastane na predelih kože, ki so bili izpostavljeni soncu, razvije pa se lahko iz obstoječega znamenja ali pa se pokaže kot nova kožna sprememba.

2. Tudi bazalnocelični karcinom se pojavlja predvsem na tistih predelih kože, ki so bolj izpostavljeni soncu, npr. na obrazu. V nasprotju z melanomom lahko raste več let, ne da bi povzročal kakršne koli težave. Če ga ne zdravimo, se sicer lahko razširi v globino in uničuje okoliška tkiva, vendar pa običajno ne povzroča metastaz (oddaljenih zasevkov), zato je tudi zdravljenje relativno preprosto in zelo učinkovito.

3. Ploščatocelični karcinom je tretja oblika kožnega raka, ki je nevarnejša od bazalnoceličnega karcinoma, a manj nevarna od malignega melanoma. Tako kot drugi dve obliki kožnega raka se tudi ta pojavlja predvsem na predelih kože, ki so bili pogosto izpostavljeni soncu (lahko pa tudi kje drugje).

Raziskave kažejo, da je nastanek bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma največkrat povezan z dolgotrajno izpostavljenostjo UV sevanju zmerne jakosti, medtem ko se maligni melanom večinoma pojavi na koži, ki je bila izpostavljena kratkotrajnemu, a zelo močnemu sevanju. 
Naštete oblike kožnega raka se lahko kažejo zelo različno (npr. kot spremenjeno znamenje, drobna bulica, razjeda, brazgotina ali luskasta sprememba), zato naj vsako nepojasnjeno kožno spremembo, ki ne izgine po nekaj tednih, pregleda dermatolog.

Nekateri ljudje imajo težave s preobčutljivostjo na sonce, ki se kaže z različnimi kožnimi reakcijami, npr. izpuščaji, rdečino in srbečico. Največkrat je najbolj izražena spomladi oz. na začetku poletja, kasneje pa se koža soncu prilagodi in težave povsem ali vsaj deloma izginejo. 
Podobni simptomi lahko nastanejo tudi zaradi učinkovanja UV žarkov na določene kemične snovi, ki jih vsebujejo različna zdravila, prehranska dopolnila, zeliščni pripravki ali kozmetični izdelki (npr. kreme in parfumi). V takšnih primerih zaužitje ali stik kože s snovjo samo po sebi ne dela težav, ob izpostavljenosti UV žarkom pa v koži pride do kemijske reakcije, ki povzroči nastanek simptomov.  

Prav tako je možno, da UV žarki določeno sicer neškodljivo molekulo, ki jo vnesemo v telo, spremenijo v alergen, na kar telo odreagira s simptomi alergije - temu včasih pravimo kar alergija na sonce.

Če imate po sončenju težave s kožo, je torej smiselno preveriti, ali morda vzrok za to ne leži v uporabi določenega zdravila, prehranskega dopolnila, zelišča ali kozmetičnega izdelka. Za nasvet povprašajte svojega zdravnika ali farmacevta.

V primeru dolgotrajne izpostavljenosti močnim sončnim žarkom lahko pride tudi do vročinske kapi. Ta nastane, ko telo ne uspe več učinkovito in v zadostni meri oddajati toplote, zato telesna temperatura premočno naraste. Pojavijo se slabost in bruhanje, zmedenost, vrtoglavica, glavobol, zaustavitev znojenja kljub visokim temperaturam okolice, motnje zavesti, v skrajnih primerih pa celo odpoved različnih organov in smrt. 

Neuporaba kvalitetnih zaščitnih sončnih očal lahko privede tudi do poškodb različnih očesnih struktur. Takšen primer je npr. snežna slepota, ki jo tako imenujemo zaradi dejstva, da se pogosto pojavlja pri ljudeh, ki pozimi v gorah ali na smučanju ne nosijo sončnih očal. Močan odboj UV žarkov od snežne površine namreč še okrepi njihov učinek na oko (ki je že sicer močan zaradi višje nadmorske višine) ter povzroči vnetje veznice in roženice, ki se kažeta z zmanjšano ostrino vida, bolečino, solzenjem in občutkom tujka v očesu. Se pa enaki simptomi lahko pojavijo tudi v drugih okoliščinah, v katerih so nezaščitene oči izpostavljene izjemno močni sončni svetlobi (npr. na morju) ali umetnim virom UV sevanja (npr. v solarijih ali pri varjenju). Ob uporabi antibiotika in počitku v zatemnjenem prostoru simptomi sicer kmalu izginejo in ne puščajo trajnih posledic. A tako kot na koži se tudi na očeh škodljivi učinki sevanja z leti seštevajo - če se prekomerna izpostavljenost UV žarkom ponavlja, lahko zato sčasoma pride do kroničnih okvar. Ena izmed takšnih nepovratnih sprememb je zameglitev očesne leče, kar imenujemo siva mrena ali katarakta. Motna leča je povezana s slabšim prehajanjem svetlobe skozi oko, zato vid postane nejasen ali meglen. Bolezen uspešno zdravimo z operacijo, pri kateri prizadeto očesno lečo zamenjamo z umetno. 

UV žarki v prekomernih količinah zavirajo tudi delovanje našega imunskega sistema, kar se kaže s povečano dovzetnostjo za okužbe, zmanjšanim učinkom cepiv in nastankom različnih vrst rakavih obolenj.

Ker pa imamo ljudje različne tipe kože, smo tudi različno občutljivi na delovanje UV žarkov in smo zato ob izpostavljanju soncu podvrženi različnim stopnjam tveganja za nastanek vseh omenjenih posledic.

Je porjavelost lahko zdrava?

Koža je naš zadnji ščit pred delovanjem škodljivega sevanja. Kadar smo izpostavljeni preveliki količini UV žarkov, telo na to odgovori s tvorbo temnega kožnega barvila, imenovanega melanin, ki poskuša obvarovati občutljiva tkiva in celične strukture. Porjavelost je torej le obrambni mehanizem telesa pred poškodbami zaradi UV svetlobe in nikakor ne kazalec zdravja. Vsako sončenje na koži pusti posledice, čeprav jih ne opazimo vedno. Tudi če nismo nikoli opečeni, le zagoreli, se škodljive posledice UV sevanja z leti kopičijo in nase velikokrat opozorijo šele, ko je lahko že prepozno.

Uporaba solarija

Leta 2009 je Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) solarije uvrstila v najbolj tvegano kategorijo na seznamu povzročiteljev raka. Tudi Združenje slovenskih dermatovenerologov je že pred leti začelo opozarjati na škodljivost uporabe solarijev. Nekatere države so jih že popolnoma prepovedale, v nekaterih pa prepoved velja le za mlajše od 18 let. Umetna ultravijolična svetloba v solariju je sestavljena tako iz UV-A kot UV-B žarkov, zato z vsakim izpostavljanjem tej svetlobi tvegamo enake posledice kot z izpostavljanjem naravni sončni svetlobi. Poleg prekomerne in nekontrolirane uporabe solarija je še posebej problematično njegovo kombiniranje s sončenjem - učinki umetne in naravne UV svetlobe se namreč seštevajo.

Varnejša alternativa so kozmetična sredstva za samoporjavitev. Aktivna učinkovina v večini tovrstnih pripravkov je dihidroksiaceton, ki reagira z odmrlimi celicami na površini kože in tako kožo začasno potemni.

Koristni učinki sončnih žarkov

Čeprav je prekomerna izpostavljenost sončnim žarkom lahko zelo škodljiva, pa je jasno, da sončna svetloba omogoča življenje na Zemlji in je v zmerni količini nujna za naše zdravje in dobro počutje. UV žarki v koži vplivajo na nastajanje vitamina D, ki je pomemben za normalno delovanje kosti - nizke vrednosti tega vitamina so namreč povezane z nastankom rahitisa pri otrocih in osteoporoze pri odraslih. A po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za nastanek zadostne količine vitamina D zadostuje že 5 do 15-minutna izpostavljenost soncu na rokah in obrazu 2 do 3-krat na teden. 
Večurno sončenje bo našim kostem torej bolj malo koristilo. Izpostavljenost sončnim žarkom pri ljudeh močno vpliva tudi na razpoloženje. Poveča namreč sproščanje hormona serotonina, ki ga imenujemo tudi hormon sreče. Če ga imamo dovolj, smo zadovoljni, dobro razpoloženi, mirni in osredotočeni. Brez zadostne izpostavitve soncu pa se lahko raven serotonina precej zniža in pri nekaterih ljudeh sproži nastanek motenj razpoloženja. Takšen primer je sezonska afektivna motnja - oblika depresije, katere izraženost je povezana s spreminjanjem letnih časov. Nizke vrednosti serotonina v temnejših zimskih mesecih pri teh bolnikih povzročajo depresijo, ki se s prihodom pomladnih in poletnih sončnih dni popravi - a le do naslednje jeseni ali zime. Številnim bolnikom pomaga posebna terapija, med katero jih izpostavljamo svetlobi, ki močno posnema naravno sončno svetlobo. 
Čeprav je dokazano, da prevelika izpostavljenost soncu povzroča nastanek kožnega raka, pa vemo tudi, da zmerna količina sončne svetlobe zmanjšuje pojavljanje nekaterih drugih vrst raka - npr. Hodgkinovega limfoma, raka debelega črevesja, jajčnikov, trebušne slinavke in prostate. UV žarki velikokrat izboljšajo stanje tudi bolnikom z luskavico, ekcemom in aknami. Kot pri večini stvari v življenju je tudi pri sončenju torej ključ v zmernosti.

Varno sončenje in ustrezna zaščita

Pred močnim soncem se lahko dobro zaščitite že z ustreznimi oblačili (narejenimi iz dovolj goste tkanine, ki ne prepušča sončnih žarkov), pokrivalom in kvalitetnimi sončnimi očali. Slednja morajo obvezno absorbirati tako UV-A kot UV-B žarke, ki lahko prehajajo skozi navadno steklo. Če je mogoče, pa se je soncu potrebno takrat, ko je najmočnejše, izogniti. V poletnih mesecih je problematičen predvsem čas med 11. in 15. uro, za bolj občutljive ljudi pa med 10. in 16. uro. Med sončenjem ne pozabite tudi na pitje zadostnih količin tekočine, da preprečite dehidracijo.

Kadar pričakujete, da bo koža dalj časa izpostavljena močnim sončnim žarkom, je zelo priporočljiva uporaba sredstev z zaščitnim faktorjem. V preteklosti je večina izdelkov za zaščito pred soncem blokirala le UV-B žarke, ki so odgovorni za nastanek sončnih opeklin. Danes pa vemo, da so tudi UV-A žarki za kožo izjemno škodljivi, le da se njihov učinek ne pokaže takoj, temveč šele čez več let ali desetletij. Pred nakupom se zato prepričajte, da vas bo izdelek zaščitil pred obema vrstama UV žarkov. Na kožo ga nanesite pravočasno (okoli 30 minut pred sončenjem) in v zadostni količini, sicer učinek ne bo optimalen. Raziskave so pokazale, da večina ljudi zaščitnega sredstva ne nanese v zadostni meri, zato pravzaprav sploh ne doseže nivoja zaščite, obljubljene na embalaži. Ob dolgotrajnem sončenju nanos ponavljajte na vsaj 2 uri ter po vsakem kopanju ali močnem znojenju. Za uporabo v vodi so priporočljivi vodoodporni izdelki, a se je potrebno zavedati, da tudi najkvalitetnejši v vodi ne zdržijo tako dolgo kot izven nje.

Zaščitna sredstva vsebujejo posebne filtre, ki UV žarkom prestrežejo pot do kože, tako da jih absorbirajo ali odbijejo. Vsako zaščitno sredstvo ima določen zaščitni faktor, ki je na embalaži označen s slovensko kratico ZF ali angleško kratico SPF (sun protection factor). Med nekaterimi ljudmi vlada zmotno prepričanje, da je višina zaščitnega faktorja sorazmerna z močjo zaščite pred UV žarki - da torej ZF30 pomeni dvakrat močnejšo zaščito kot ZF15. A v resnici višji ZF pravzaprav ne pomeni izrazito močnejše zaščite pred UV žarki - ZF50 blokira približno 98% UV žarkov, ZF30 približno 97%, ZF15 pa okoli 93%. Razlika med njimi je predvsem v trajanju zaščite. ZF nam namreč pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo, ne da bi pršlo do pojava pordelosti. Če bi brez zaščitnega sredstva naša koža pordela po 10 minutah, bo ob uporabi ZF15 pordela šele po 15-krat daljšem času, torej po 150 minutah, ob uporabi ZF30 pa po 30-krat daljšem času, torej po 300 minutah. Ustrezna pogostost nanosa je torej še pomembnejša od višine faktorja. Dejstvo je tudi, da nobeno sredstvo z zaščitnim faktorjem kože pred UV žarki ne zaščiti 100%, zato je priporočljiva hkratna uporaba ostalih metod za zaščito pred soncem.

Izdelki, ki vsebujejo različne konzervanse, dišave ali druge dodatke, predstavljajo večje tveganje za pojav kožnih reakcij. Težave lahko nastanejo takoj po nanosu pripravka ali pa šele po izpostavitvi kože UV žarkom. V tem primeru sredstvo s kože takoj odstranite in se umaknite s sonca, naslednjič pa poskusite z uporabo izdelka z drugačno sestavo 
. Ker UV žarki prehajajo skozi steklo, se ne pozabite zaščititi tudi med vožnjo z avtomobilom. Prav tako nikoli ne pozabite na zelo izpostavljen in občutljiv predel obraza - ustnice. Ni malo primerov, ko se kožni rak zaradi slabe zaščite ustnic pojavi prav na tem mestu. Izdelkov pa ne uporabljajte po pretečenem roku uporabe, saj sčasoma oksidacija sestavin zmanjša njihovo učinkovitost. Tudi temnejša polt ni izgovor za neuporabo zaščitnega sredstva. Raziskave kažejo, da pigment povprečnega temnopoltega človeka kožo ščiti približno tako kot sredstvo z zaščitnim faktorjem 13, pigment povprečnega belopoltega človeka pa približno tako kot sredstvo z zaščitnim faktorjem 3. Uporaba izdelkov z zelo nizkim zaščitnim faktorjem (npr. ZF2) je za povprečnega človeka torej nesmiselna. 
Še posebej pomembna je zaščita otroške kože, saj je ta tanjša in bolj občutljiva kot pri odraslih. Nikoli pa načrtno ne izpostavljajte neposrednim sončnim žarkom dojenčkov do 6. meseca starosti. Zaščitite jih z oblačili in pokrivali ter jih ne mažite s pripravki z zaščitnim faktorjem, saj ti niso primerni za tako občutljivo kožo.

Vse bolj priljubljena je tudi uporaba naravnih olj (npr. olivnega, kokosovega ali malinovega olja), s katerimi nekateri ljudje nadomeščajo kozmetične izdelke z zaščitnim faktorjem. Ta olja naj sicer ne bi bila popolnoma neučinkovita, a vendar podatki kažejo, da zaustavijo premalo UV sevanja, da bi preprečila poškodbe kože. Raziskav, ki bi nedvoumno dokazale njihove zaščitne zmožnosti, še ni, zato se do takrat njihova uporaba odsvetuje. Še posebej to velja za primere, ko smo izpostavljeni močnemu UV sevanju - takrat naravna olja zagotovo niso primerno nadomestilo za izdelek z visokim zaščitnim faktorjem. 

Dokazano pa je, da k zaščiti kože pred sončnimi žarki pripomore dodatek antioksidantov, npr. vitamina C, vitamina E in selena, ki jih zato velikokrat lahko opazimo med sestavinami sredstev za zaščito pred soncem.

Primerno zaščito lahko izberemo tudi na podlagi napovedi UV indeksa, ki jih objavlja Meteorološki zavod Republike Slovenije in so na voljo v različnih tiskanih in spletnih medijih. UV indeks nam pove, kako močno in nevarno je v tistem trenutku UV sevanje. Vrednosti se gibljejo od 1 do 20, pri čemer višja vrednost pomeni tudi večjo nevarnost za kožo:  

UV indeks 0-2: Nevarnost je zelo nizka. 

UV indeks 3-4: Nevarnost je nizka, zaščitijo pa naj se ljudje z občutljivo kožo in otroci. Pri njih je priporočljiva uporaba pokrivala, sončnih očal in sredstva z ZF vsaj 15.  

UV indeks 5-6: Nevarnost je srednja. Normalno občutljiva koža brez zaščite pordi v približno eni uri, občutljiva v pol ure. Priporočljiva je uporaba pokrivala, sončnih očal, sredstva z ZF vsaj 15 ter izogibanje soncu, ko je to najmočnejše.  

UV indeks 7-9: Nevarnost je velika. Normalno občutljiva koža brez zaščite pordi v 40 minutah, občutljiva v 20 minutah. Priporočljiva je uporaba pokrivala, sončnih očal, sredstva z ZF vsaj 15 ter izogibanje soncu med 11. in 15. uro (občutljivi ljudje med 10. in 16. uro).  

UV indeks 10 in več: Nevarnost je zelo velika. Normalno občutljiva koža brez zaščite pordi prej kot v pol ure, občutljiva pa prej kot v 15 minutah. Med 10. in 16. uro se svetuje izogibanje sončnim žarkom, če pa se zadržujemo na soncu, uporabimo vsa razpoložljiva zaščitna sredstva.

Kaja Mohorko, dr. med. 
www.kajamohorko.com