Običajna sestavina žolča je tudi bilirubin, ki nastaja pri razgradnji hemoglobina iz starih in poškodovanih rdečih krvničk. Večina bilirubina se nahaja v topni obliki, manjši del pa zavzema t.i. nekonjugiran bilirubin, ki ni topen in se v žolču povezuje s kalcijem. V primeru povečane razgradnje hemoglobina in posledične povečane proizvodnje bilirubina v telesu (npr. pri hemolitičnih anemijah ali umetnih srčnih zaklopkah) se poviša tudi koncentracija netopnega nekonjugiranega bilirubina v žolču. Nastajajoč kalcijev bilirubinat sčasoma kristalizira in začne tvoriti t.i. pigmentne kamne zahodnega tipa, ki so črne barve in večinoma vidni na rentgenski sliki trebušne votline. Ponavadi jih najdemo v žolčniku.
Poznamo pa tudi pigmentne kamne orientalskega tipa, ki ponavadi nastanejo v žolčevodih, so rjave barve in slabše vidni na rentgenski sliki. Pogostejši so v Aziji in nastanejo pri okužbah žolčevodov z nekaterimi paraziti, v naših krajih pa so lahko posledica različnih redkejših stanj, kot so pooperativna zožanja žolčevodov, primarni sklerozirajoči holangitis ali cista holedohusa.
Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek žolčnih kamnov, so:
- starost nad 40 let,
- ženski spol,
- nosečnost,
- debelost,
- stradanje,
- večmesečna parenteralna prehrana (dovajanje hranilnih snovi z infuzijo namesto z uživanjem običajnih obrokov),
- prehrana z veliko maščobami in premalo vlakninami,
- prehrana s premalo maščobami,
- sladkorna bolezen,
- bolezni jeter (npr. ciroza),
- bolezni končnega dela tankega črevesja (npr. Chronova bolezen) ali njegova odstranitev,
- bolezni, ki povzročajo hemolizo, tj. povečan razpad rdečih krvničk (npr. levkemija, anemija srpastih celic),
- jemanje estrogena (npr. hormonska nadomestna terapija, oralna kontracepcijska sredstva),
- jemanje nekaterih zdravil za zniževanje lipidov v krvi (gemfibrozil, klofibrat),
- poškodbe hrbtenjače,
- pojavljanje žolčnih kamnov v družini.
Holesterolski žolčni kamni se pri ženskah pojavljajo pogosteje kot pri moških, pojavnost pigmentnih kamnov pa je približno enaka. Razlike med spoloma so povezane z delovanjem spolnih hormonov, saj estrogen povečuje izločanje holesterola v žolč, progesteron pa zmanjšuje krčljivost žolčnika. Prav učinki hormonov so tudi vzrok za pogostejše pojavljanje kamnov pri nosečnicah in v primeru jemanja hormonske nadomestne terapije ali oralnih kontracepcijskih sredstev.
Tudi debelost in hitro hujšanje močno povečata tveganje za nastanek žolčnih kamnov. Pri prekomerno hranjenih ljudeh je ponavadi povečana koncentracija holesterola v žolču, zato pri njih opažamo kamne 3x pogosteje kot pri osebah z normalnim indeksom telesne mase. Tudi v primeru stradanja se kamni pogosto pojavijo, saj močno zmanjšan vnos kalorij stimulira izločanje holesterola iz jeter v žolč. Dodatno tveganje v sodobnih prehranskih navadah predstavljajo diete z malo maščobami, ki povzročajo manj pogosto praznjenje žolčnika, kar vodi v zastajanje in zgoščevanje žolča. Kamne opažamo tudi po poškodbah hrbtenjače in pri drugih stanjih, ki zmanjšujejo krčljivost žolčnika, saj tudi v tem primeru žolč v njem zastaja.
Napadi žolčnih kamnov se radi ponavljajo in so pogost razlog za odstranitev žolčnika. Pri otrocih pa so žolčni kamni redki in so ponavadi povezani z boleznimi, ki povečujejo razgradnjo rdečih krvničk.
Zapleti
Akutno vnetje žolčnika (akutni holecistitis) nastane, če kamen zamaši cistični vod, kar preprečuje iztekanje žolča iz žolčnika. Ta se zaradi zastoja žolča napne, njegova stena pa stanjša in vname, v skrajnih primerih tudi predre. Sprva sterilnemu vnetju lahko sledi bakterijska okužba, ki poleg operativnega posega zahteva tudi antibiotično zdravljenje. Poleg bolečin je prisotna tudi povišana telesna temperatura.
Vnetje žolčnika sicer lahko poteka tudi v kronični obliki, ki se kaže s ponavljajočimi se napadi akutnega vnetja ali pa z manj izrazitimi in manj značilnimi simptomi. Kronično vnet žolčnik je manjši kot običajno in ima zadebeljene stene, v katerih se nabira kalcij. Zaradi značilnega izgleda, ki ga opazimo med slikanjem trebuha, mu pravimo tudi porcelanast žolčnik.
Do zapore lahko pride tudi v skupnem žolčnem vodu, posledičen zastoj žolča pa povzroči zvišanje tlaka, kar omogoči dvigovanje vsebine žolčevoda nazaj proti jetrom. Na ta način se lahko bakterije iz žolčevoda preko jeter prenesejo v kri, kar povzroči značilno trojico simptomov: bolečino, vročino in zlatenico. V tem primeru govorimo o bakterijskem vnetju žolčevoda oz. holangitisu.
Kadar kamen zamaši izhod pankreatičnega voda v skupni žolčni vod, pride do vnetja trebušne slinavke (pankreatitisa). Po pankreatičnem vodu namreč iz trebušne slinavke v črevesje odtekajo prebavni sokovi, ki v primeru zapore začnejo namesto na zaužito hrano delovati na tkivo trebušne slinavke, kar povzroči vnetje, bolečino, slabost, prebavne težave in vročino.
Kako lahko preprečimo nastanek žolčnih kamnov?
Nastanka žolčnih kamnov ni mogoče z gotovostjo preprečiti, lahko pa z upoštevanjem nekaterih nasvetov močno zmanjšamo verjetnost za njihov nastanek. Svetujemo vzdrževanje normalne telesne teže ter uravnoteženo prehrano z zdravimi viri maščob in dovolj vlakninami. Med hujšanjem je odsvetovano sledenje ekstremnim dietam (primerna je izguba 0,5-1 kg na teden).
Kdaj moramo k zdravniku in kako zdravimo žolčne kamne?
Večina ljudi z žolčnimi kamni nima simptomov in kamne pri njih odkrijemo naključno med ultrazvokom trebuha zaradi drugih razlogov. Asimptomatskih kamnov velikokrat ni potrebno zdraviti. V primeru pojava katerih koli simptomov pa obiščite zdravnika, ki bo z ustrezno diagnostično metodo potrdil prisotnost kamnov in se nato odločil za ustrezno zdravljenje. Za takojšnje lajšanje težav vam bo svetoval začasno postenje ter predpisal analgetike in spazmolitike (npr. skopolamin butilbromidom ali trospijev klorid), v primeru vnetja pa tudi antibiotik. Opravil bo laboratorijske preiskave, ki lahko pokažejo zvišane vrednosti jetrnih encimov in bilirubina, v primeru vnetja pa so povišani tudi vnetni parametri.
Za diagnostiko kamnov v žolčniku se najpogosteje uporablja ultrazvok trebuha, s katerim lahko poleg kamnov preverimo tudi velikost in lego žolčnika ter ugotovimo morebitno stanjšanje ali zadebelitev njegove stene. Tudi v primeru suma na kamne v žolčevodu najprej opravimo osnovno ultrazvočno preiskavo, ki pa v tem primeru ni tako zanesljiva, zato se lahko poslužimo tudi uporabe endoskopskega ultrazvoka (EUZ) ali magnetnoresonančne holangiopankreatografije (MRCP). Pri EUZ skozi usta v prebavila vstavimo endoskop (upogljivo cevko s pritrjeno ultrazvočno sondo), s katerim boljše vizualiziramo kamne v žolčevodih, MRCP pa omogoča pregled žolčevodov med slikanjem z magnetno resonanco.
